Slovenski in tuji direktorji črnogledi glede prihodnosti

Več kot polovica (53 odstotkov) anketiranih direktorjev podjetij v Sloveniji po raziskavi, ki jo je opravila raziskovalna hiša PricewaterhouseCoopers (PwC) meni, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih poslabšala. Lani je bilo takšnih manj kot polovica vprašanih. Na globalni ravni je pesimizma še več. Odstotek tistih anketiranih direktorjev na globalni ravni ( v Sloveniji raziskava poteka drugo leto zapored, na globalni ravni pa že 23. leto zapored), ki menijo, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih poslabšala, se je letos z lanskih 29 odstoztkov povzpel na rekordnih 53 odstotkov, kar je največja porast pesimizma po letu 2012, ko je bilo anketiranim direktorjem na globalni ravni prvič zastavljeno to vprašanje.

V Sloveniji je 33 odstotkov vprašanih trdno prepričanih, da bo njihova družba v tem letu povečala prihodke, 24 odstotkov pa, da ji bo to uspelo v naslednjih treh letih.

Glede na pesimistične napovedi v zvezi z gospodarsko rastjo ni presenetljivo, da se je delež direktorjev na globalni ravni, ki so "trdno prepričani" v kratkoročno in srednjeročno rast prihodkov v naslednjih 12 mesecih in treh letih, še nekoliko zmanjšal v primerjavi z lani. Kot kaže letošnja raziskava, je zaupanje direktorjev v 12-mesečno in triletno rast prihodkov njihovih organizacij upadlo na ravni, ki jih v raziskavi ni bilo videti od leta 2009, ko je bila svetovna finančna kriza na vrhuncu, pišejo pri PwC.

Slovenski direktorji pri teh napovedih niso izjema, njihova pričakovanja glede kratkoročne rasti prihodkov njihovih organizacij ostajajo primerljive lanski ravni (31 odstotkov v 2019 in 33 odstotkov v 2020). Zanimivo je pri srednjeročnih napovedih - enako kot pri napovedih glede gospodarske rasti – med slovenskimi direktorji zaznati kanček optimizma: 24 % (v primerjavi z le 16 odstotki v 2019) anketiranih je izrazilo trdno prepričanje v rast prihodkov njihovih organizacij v naslednjih 3 letih.

Med strategijami za rast svojih podjetij, anketirani slovenski direktorji tudi letos na prvo mesto uvrščajo organsko rast (69 odstotkov), med dejavniki, ki bodo pomembno vplivali na rast pa vidijo negotovo gospodarsko rast (78 odstotkov) ter povečano davčno obremenitev (76 odstotkov).

Med poslovnimi grožnjami, ki bi lahko ogrozile rast njihovih organizacij, anketirani slovenski direktorji na prvo mesto postavljajo hitrost tehnoloških sprememb (67 odstotkov) in razpoložljivost ključnih kadrov (60 odstotkov). V zvezi s slednjim se tudi slovenski direktorji – tako kot tisti na globalni ravni - zavedajo, da digitalno izpopolnjevanje zaposlenih ni več vprašanje, temveč nuja, pri čemer kot dva največja izziva izpostavljajo vprašanji, kako motivirati in spodbuditi zaposlene k učenju in prenosu znanja v prakso  ter pomanjkanje sredstev (npr. finančnih, ljudi, časa, znanja) za izvedbo usposabljanj, ki jih potrebujejo.

Vlado Šarenac, direktor za področje tehnološkega svetovanja, PwC jugovzhodna Evropa je ob tem dejal: »Pri izpopolnjevanju spretnosti zaposlenih ne gre le za to, da se naučimo uporabljati novo napravo ali storitev. Izpopolnjevanje vključuje učenje trajnostnega razmišljanja, delovanja in uspevanja v digitalnem svetu. Tako ni treba, da se vsi naučimo kodirati, morajo pa mnogi razumeti in poznati uporabnost umetne inteligence, podatkovne analitike, avtomatizacije in druge tehnologije, ki jih v tem trenutku ne moremo niti napovedati, saj se šele porajajo. Zaposleni v prav vseh podjetjih potrebujejo tudi boljše vodstvene veščine. Sposobnost navdihovanja in krepitve moči drugih članov ekipe oziroma skupin, da se spoprimejo z izzivom nenehnega učenja in sprejemajo dobrih odločitev glede uporabe in vpeljave tehnologije. Zakaj je to pomembno? Cena neukrepanja bo namreč še višja od vložka, ki bi ga sicer vložili v izpopolnjevanje zaposlenih. Po vsem svetu že vlada neusklajenost med ponudbo znanja in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Na milijone delovnih mest ostaja prostih, saj ni mogoče zaposliti dovolj ljudi, ki bi že bili ustrezno usposobljeni. Edina možnost tako je, da obstoječim zaposlenim, tistim, ki trenutno niso del delovne sile, tistim, ki so na začetku karierne poti, in naslednji generaciji pomagamo pridobiti znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo oz. jih od njih potrebuje družba v digitalni dobi.« 

Med ključnimi poslovnimi grožnjami, ki bi lahko ogrozile rast podjetij, slovenski direktorji v primerjavi s tujimi ne zaznavajo kibernetskih napadov. Globalno se je namreč grožnja kibernetskih napadov uvrstila na drugo mesto s 73 odstotki,  slovenski direktorji pa teh očitno ne zaznavajo kot pomembno grožnjo, saj so jo z 49 odstotki uvrstili na zadnje mesto.