Slovenska integrirana vezja so tudi v izdelkih široke potrošnje

V nadaljevanju preberite:
Evropska unija namerava do leta 2030 podvojiti svoje zmogljivosti za proizvodnjo čipov in svoj globalni delež na tem trgu z desetih dvigniti na 20 odstotkov. Za to naj bi namenili sto milijard evrov v obliki spodbud – velik del bo namenjen investicijam uveljavljenih proizvajalcev integriranih vezij v Evropi (sem na primer sodita načrtovani tovarni Intela v Nemčiji in Broadcoma v Španiji), del pa tudi podpori manjšim evropskim projektom na področju razvoja in proizvodnje čipov.
V Sloveniji se obeta ustanovitev kompetenčnega centra za področje naprednih polprevodniških tehnologij, ki bo svojo dejavnost lahko delno financiral tudi iz evropskih virov. Na podlagi pisma o nameri, ki so ga podpisali lani, je vanj vključenih 18 organizacij, od raziskovalnih inštitucij do podjetij.
Vendar se do danes na tem področju ni (še) nič konkretnega zgodilo, hkrati pa se po dostopnih informacijah zmanjšuje obseg sredstev za ta namen. »Po zadnji informaciji naj bi kompetenčni center dobil milijon evrov letno evropskega denarja, pol milijona bi zagotovila naša država, pol milijona pa deležniki v centru,« je povedal Andrej Žemva, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s polprevodniki. Odgovoril je še na nekaj dodatnih vprašanj o tej tematiki.
.Več iz rubrike
V Trstu bodo pretovorili 100.000 zabojnikov manj, Maersk seli del posla
Logično je, da bo danski ladjar ceneje pretovarjal na svojem terminalu na Reki, saj si bo sam določal cene.
Znana primorska podjetniška družina bi kupila zaprte poslovalnice Petrola
Primorska družba naj bi nakup financirala iz lastnih in posojilnih virov pri domačih posojilodajalcih.