Slovenska avtomobilska industrija se bori za preživetje
O

Brez nadaljne pomoči države ne bo preživela. Akterji si želijo financiranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
Fotografija: slovenska avtomobilska industrija je aprila utrpela 60-odstotni upad proizvodnje, maja pa 50-odstotnega. FOTO: PEXELS
slovenska avtomobilska industrija je aprila utrpela 60-odstotni upad proizvodnje, maja pa 50-odstotnega. FOTO: PEXELS

Slovenska avtomobilska industrija se je zaradi pandemije koronavirusa znašla v najhujši krizi doslej, opozarjajo v Slovenskem avtomobilskem grozdu. Vlado pozivajo, naj podaljša ukrepe iz obstoječih dveh protikoronskih paketov ali uvede enakovredne nove. V nasprotnem primeru lahko pride do obsežnih odpuščanj ali celo stečajev, opozarjajo.

Kot je na današnji novinarski konferenci na Gospodarski zbornici Slovenije dejal predsednik uprave skupine Kolektor Radovan Bolko, je slovenska avtomobilska industrija aprila utrpela 60-odstotni upad proizvodnje, maja pa 50-odstotnega. Za junij ne pričakujejo okrevanja, za julijsko napoved pa je še prezgodaj.

"Dejstvo je, da je drugo letošnje četrtletje katastrofalno, v drugem polletju pa se bomo borili za preživetje," je dejal. Tokratna kriza zaradi pandemije novega koronavirusa je po njegovih besedah bistveno hujša od svetovne finančne krize pred približno desetletjem, zato je ustrezno ukrepanje še toliko bolj pomembno.



Vlado pozivajo, naj podaljša obstoječe ukrepe, uvedene s potrditvijo dveh protikoronskih zakonskih paketov. Posebej izpostavljajo subvencioniranje čakanja na delo, brez katerega se v sektorju obetajo množična odpuščanja.

Kot je opozoril direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak, je ogroženih do 25 odstotkov delovnih mest, kar bi za slovenski trg dela v najslabšem primeru pomenilo 10.000 dodatnih brezposelnih. To bi prineslo tudi velik upad prilivov iz naslova plačnih prispevkov, ki bi bil po Seljakovih ocenah večji od obsega državne pomoči. "Čeprav se vložek države zdi velik, bi se torej hitro povrnil," je poudaril.

Predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar je izpostavil tudi negotovost, ki je po njegovih besedah bolj kritična kot sam zmanjšan obseg dela in naročil. "Če smo do obdobja pred krizo lahko računali z dvo- ali štirimesečnim fiksnim poslovnim načrtom, so zdaj edina stalnica spremembe. V ponedeljek nisi prepričan, ali bo petkova odprema res v načrtovanem obsegu," je ponazoril. Vladni ukrepi morajo delodajalcem po njegovih besedah zato omogočiti, da lahko ekipo delavcev prilagodijo dejanskemu stanju naročil.



Slovenski dobavitelji so v mednarodni avtomobilski industriji visoko cenjeni, za kar so zaslužni tudi visoko usposobljeni kadri, je dodal direktor skupine TPV Marko Gorjup. S predsednikom uprave Uniorja Darkom Hrastnikom sta se strinjala, da si zato nihče ne želi odpuščati zaposlenih, ki jih je usposabljal dolga leta.

Tudi generalni direktor Lotrič Meroslovja Marko Lotrič je izpostavil, da si težko predstavljajo odpuščanje strokovnjakov, ki so kot inovatorji srce podjetja. "Tako ukrep financiranja čakanja na delo kot skrajšanega delovnega časa sta zato nujna za preživetje avtomobilske industrije," je dejal. Bolko se je strinjal, da je zmanjševanje razvojne aktivnosti zadnji korak, "saj si s tem na dolgi rok mrtev."

Direktor Iskra Mehanizmov Marjan Pogačnik je vlado pozval, naj se zgleduje tudi po drugih državah, ki podjetjem še naprej omogočajo hitre in učinkovite vire finančne pomoči. Bolko je glede tega dodal, da mora Kolektor o možnosti odpuščanja razmišljati le v Sloveniji, čeprav je prisoten v več kot desetih državah.

Več iz rubrike

Komentarji: