Slovenščina tako zaščitna kot še nikoli prej

Dr. Igor Šoltes je poudaril enakopravnost vseh 24 jezikov v Evropski uniji. »Kljub temu, da slovenščino govori malo ljudi v primerjavi z angleščino, nemščino ali francoščino, je vseeno zelo pomembna. Na mnogih sejah v parlamentu imamo možnost govorjenja v maternem jeziku, ki ga tolmači prevajajo v tuje. Moram jih pohvaliti, svoje delo opravljajo odlično. S prevodom se lahko zgubi velik del pomena, poslanci v EP se moramo zanesti na tolmače, zato je izobraževanje le-teh zelo pomembno.« Dodal je, da Slovenija ne bo varčevala na področjih prevajalstva in tolmačenja, saj bi s tem izgubili kvaliteto jezika. Tudi dr. Zver je pohvalil slovensko prevajalsko srednjo. »Tolmači včasih bolje artikulirajo naše misli kot mi sami.«

Franc Bogovič je poudaril, da Slovenija ni majhna, temveč maloštevilna, zato se ne smemo počutiti manjvredne. »Kadarkoli je v EP omogočen prevod, govorim slovensko! S tem ga krepim in mu dajem večjo vrednost.« Valter Mavrič je spomnil na leto 2008, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU. »Slovenščina je takrat postala znana, bolj prisotna in med Evropejci požela mnogo zanimanja. V slovenščini je bilo zapisanih več uradnih dokumentov kot običajno.«

Dodal je, da se s tolmačenjem v EP ukvarja 1300 ljudi, od tega jih dela na slovenskem oddelku med 40 in 50, med njimi je 27 prevajalcev.

Hrvaščina pred angleščino?

Na okrogli mizi so zbrani pozvali, da je je za dobre sosedske odnose vseeno priporočljivo znati jezike sosednih držav. »Tu ne govorimo le o politiki, tudi o poslu in konec koncev o zasebnem življenju,« se je slišalo. Dr. Zver je ta poziv poimenoval kar imperativ. »Hecno se mi zdi, da se slovenski otroci s Hrvati pogovarjajo angleško.«

Poleg negovanja maternih in sosedskih jezikov, je potrebno brusiti tudi ostale svetovne jezike. »Slovenci smo zelo dobri v znanju tujih jezikov. Na to vplivajo naša majhnost in odprtost ter globalizacija. Po mojem mnenju zelo dobro vpliva na znanje tujih jezikov tudi vseevropski program Erasmus,« doda.

Ker v maternem jeziku povemo tisto, kar želimo, v tujem pa tisto, kar znamo, so prav prevajalci naše najmočnejše orožje v svetu, zaključi okroglo mizo ga. Agnieszka Walter-Drop.