Slovenija zmanjšuje emisije
Slovenija je v letu 2017 zabeležila zmanjšanje toplogrednih plinov za 2,8 odstotka in izpolnjuje zaveze glede zmanjšanja za leto 2020, dane v okviru energetsko podnebnega svežnja EU in mednarodnih obveznosti, kaže poročilo Podnebno ogledalo 2019.
Odpri galerijo
Slovenija je sprejela obveznost, da bo emisije do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjšala za 15 odstotkov. Foto Jure Eržen
Glede na drugo Podnebno ogledalo Slovenije, ki ga je danes v Ljubljani predstavil Institut Jožef Stefan v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, je imel leta 2017 največji delež v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo, s skoraj 51 odstotki promet.
V tem sektorju kljub 3,4-odstotnemu padcu emisij v letu 2017 praktično ni več prostora za rast emisij, saj so bile že tedaj le še 1,5 odstotne točke pod ciljno vrednostjo za leto 2020.
Promet še naprej ostaja tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005-2017 povečale, in sicer za 25,5 odstotka.
Kmetijstvo je v Sloveniji leta 2017 predstavljalo med 15 in 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi. Tu so se emisije po triletni rasti znova zmanjšale, in sicer za dva odstotka, s čimer so bile 6,2 odstotka pod ciljno vrednostjo.
Na področju stavb, ki prispevajo 11 odstotkov vseh emisij, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo, so se medtem emisije med letoma 2005 in 2017 zmanjšale najbolj med vsemi sektorji.
Potem ko je v letih 2015 in 2016 pri stavbah prišlo do skupnega povečanja emisij za 15,7 odstotka, so se emisije v letu 2017 zmanjšale za 9,6 odstotka, tako da so za indikativnim ciljem za leto 2020 zaostajale za 7,7 odstotne točke.
Nadaljnje zmanjšanje emisij, za 15,4 odstotne točke, bo treba do leta 2020 zagotoviti v industriji, ki v strukturi emisij predstavlja okoli desetodstoten delež.
Na dobri poti k doseganju indikativnega sektorskega cilja pa je sektor proizvodnje električne energije in toplote, ki v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo, predstavlja petodstoten delež.
Emisije iz ravnanja z odpadki, ki imajo prav tako petodstoten delež, so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševale skladno z indikativnim sektorskim ciljem do leta 2020. Leta 2017 so se so se zmanjšale za 2,6 odstotka, a so še vedno 9,7 odstotne točke nad ciljem za leto 2020, zato bo treba temu sektorju v prihodnje posvetiti posebno pozornost.
Finančna sredstva za spodbujanje ukrepov zmanjšanja emisij so se v Sloveniji povečala. Leta 2017 je bilo za ta namen zagotovljenih 25,9 milijona evrov, leta 2018 pa 41,6 milijona evrov.
Izboljšala se je tudi učinkovitost spodbud - leta 2018 je bilo treba za primerljivo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida nameniti več kot tretjino manj spodbud.
Slovenija je sicer že sprejela obveznost, da bo emisije do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjšala za 15 odstotkov, a bo morala ambicije še povečati, navajajo raziskovalci.
Podnebno ogledalo Slovenije je izšlo v okviru projekta Life Podnebna pot 2050.
V tem sektorju kljub 3,4-odstotnemu padcu emisij v letu 2017 praktično ni več prostora za rast emisij, saj so bile že tedaj le še 1,5 odstotne točke pod ciljno vrednostjo za leto 2020.
Največji osneževalec v Sloveniji je promet
Promet še naprej ostaja tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005-2017 povečale, in sicer za 25,5 odstotka.
Kmetijstvo je v Sloveniji leta 2017 predstavljalo med 15 in 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi. Tu so se emisije po triletni rasti znova zmanjšale, in sicer za dva odstotka, s čimer so bile 6,2 odstotka pod ciljno vrednostjo.
Na področju stavb, ki prispevajo 11 odstotkov vseh emisij, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo, so se medtem emisije med letoma 2005 in 2017 zmanjšale najbolj med vsemi sektorji.
Potem ko je v letih 2015 in 2016 pri stavbah prišlo do skupnega povečanja emisij za 15,7 odstotka, so se emisije v letu 2017 zmanjšale za 9,6 odstotka, tako da so za indikativnim ciljem za leto 2020 zaostajale za 7,7 odstotne točke.
Nadaljnje zmanjšanje emisij, za 15,4 odstotne točke, bo treba do leta 2020 zagotoviti v industriji, ki v strukturi emisij predstavlja okoli desetodstoten delež.
Na dobri poti k doseganju indikativnega sektorskega cilja pa je sektor proizvodnje električne energije in toplote, ki v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo, predstavlja petodstoten delež.
Emisije iz ravnanja z odpadki, ki imajo prav tako petodstoten delež, so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševale skladno z indikativnim sektorskim ciljem do leta 2020. Leta 2017 so se so se zmanjšale za 2,6 odstotka, a so še vedno 9,7 odstotne točke nad ciljem za leto 2020, zato bo treba temu sektorju v prihodnje posvetiti posebno pozornost.
Finančna plat zmanjšanja emisij
Finančna sredstva za spodbujanje ukrepov zmanjšanja emisij so se v Sloveniji povečala. Leta 2017 je bilo za ta namen zagotovljenih 25,9 milijona evrov, leta 2018 pa 41,6 milijona evrov.
Izboljšala se je tudi učinkovitost spodbud - leta 2018 je bilo treba za primerljivo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida nameniti več kot tretjino manj spodbud.
Slovenija je sicer že sprejela obveznost, da bo emisije do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjšala za 15 odstotkov, a bo morala ambicije še povečati, navajajo raziskovalci.
Podnebno ogledalo Slovenije je izšlo v okviru projekta Life Podnebna pot 2050.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
