Slovenija: za tri leta več prihrankov za novo stanovanje

Razlog za to najdemo v raziskavi nepremičninskega indeksa družbe Deloitte. V njej ugotavljajo, da potrebujejo Slovenci 12 let prihrankov za nakup novega stanovanja, kar je 3 leta več od evropskega povprečja.

Povprečna transakcijska cena novih stanovanj je bila v Sloveniji leta 2016 2.150 EUR, 2% manj od leta poprej in kar 10% višje od leta 2014. Povprečno leto gradnje stanovanj v preteklih dveh letih je sicer 2012; novejše gradnje imajo že višjo ceno na trgu. Zgolj dve drugi državi sta beležili padec v povprečni transakcijski ceni novih stanovanj – Velika Britanija in Italija, pri čemer gre večji delež padca prve pripisati nižji vrednosti funta. Najvišjo medletno rast so beležili v Španiji (+15,2%) in na Danskem (+10,8%).

»Razlog za nekoliko višjo povprečno ceno novih stanovanj v letu 2015 kot v letu 2016 je večji delež prodanih stanovanj izven Ljubljane, ki so dosegala nižje povprečne cene od stanovanj v Ljubljani. Posledično se je povprečna cena statistično sicer znižala. V Ljubljani, kjer je bilo zabeleženih več transakcij že leto pred tem, se je cena lani zvišala,« doda Lan Filipič, višji manager v družbi Deloitte.

Slovenske skrajnosti

»Neskladje med številom potrebnih neto in bruto letnih plač v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem je dodatni kazalec visoke obdavčitve dela v državi. Hkrati pa neusklajenost med povpraševanjem in ponudbo na trgu vodi do naraščajočih cen novih stanovanj, kar mnoge, še posebej mlade, odvrača od nakupa novih stanovanj«, povedo na Deloittu.

Druga skrajnost je zadolženost gospodinjstev za nakup stanovanjskih nepremičnin, ki je v Sloveniji najnižja med obravnavami državami: delež obsega hipotekarnih posojil v razpoložljivem dohodku gospodinjstev je 23,8%. Najvišjo zadolženost stanovanjska sklada – neverjetnih 193% - beležijo na Nizozemskem, kateri sledita Danska (175%) in Velika Britanija (104%). Na splošno imajo države vzhodnega dela Srednje Evrope in Vzhodne Evrope kar trikrat nižjo stopnjo zadolženosti stanovanjska sklada (33% v primerjavi s 96% povprečjem Zahodne Evrope).

V povezavi z intenzivnostjo gradenj na trgu nepremičnin je Slovenija slabo ocenjena v obeh merilih – tako v številu dokončanih gradenj kot tudi v številu začetih gradenj. V državi je bilo leta 2015 dokončanih 1,3 stanovanj na 1.000 prebivalcev kar je polovico manj od evropskega povprečja. Največ dokončanih novogradenj so beležili v Franciji – skoraj pol milijona oz. 6,8 na 1.000 prebivalcev. V istem letu je Slovenija glede na druge države še slabše ocenjena pri številu začetih gradenj – 1,3 v primerjavi s povprečjem vzorca v višini 3,7 na 1.000 prebivalcev.