Slovenija se letos ne bo več dolgoročno zadolževala

Javni dolg se znižuje hitreje, kot predvideva pravilo o dolgu, so sporočili s finančnega ministrstva. Slovenija se tako uvršča med države, ki so pri upravljanju z dolgom najuspešnejše.

Skupaj s torkovo zadolžitvijo je Slovenija letos izdala za 4,6 milijarde evrov obveznic: januarja je izdala za 1,3 milijarde evrov 10- in 30-letnih obveznic, marca za 1,3 milijarde evrov 24- in 10-letnih obveznic, maja pa še za dve milijardi evrov 24- in 10-letnih obveznic.

Slovenija je z zadnjo transakcijo za letošnje leto zaključila z izvrševanjem dolgoročnega financiranja in bo v tem letu izvajala le še avkcije zakladnih menic, so sporočili s finančnega ministrstva.

Ob izdaji evrskih obveznic država v zadnjem letu običajno predčasno odkupi dolarske obveznice, ki jih je izdajala v kriznih časih oteženega dostopa do evrskega trga.

Doslej je Slovenija odkupila 47 odstotkov portfelja dražjega dolarskega dolga in ga refinancirala s cenejšim evrskim. Skupni dolg v ameriških dolarjih tako zdaj predstavlja le še 12,5 odstotka celotnega dolga državnega proračuna. To predstavlja bistveno zmanjšanje izpostavljenosti Slovenije na potencialne zunanje šoke oz. morebitna večja nesorazmerja med dolarskimi in evrskimi finančnimi trgi, so zadovoljni na ministrstvu.

Z rednim refinanciranjem evrskega dolga in predčasnim refinanciranjem dražjega dolarskega dolga s cenejšim evrskim pa se znižujejo tudi izdatki za obresti in s tem dosega pomembne proračunske učinke.

V letu 2017 bo tako strošek obresti državnega proračuna po izračunih finančnega ministrstva 960 milijonov evrov oziroma 2,31 odstotka BDP. To je 104 milijone evrov manj kot v letu 2016, ko je ta strošek dosegel 1,064 milijarde evrov oz. 2,7 odstotka BDP.

V letu 2018 se bo strošek obresti državnega proračuna še dodatno znižal, in sicer za 90 milijonov evrov na 870 milijonov evrov oz. 1,99 odstotka BDP.

Sloveniji se znatno izboljšuje tudi profil tveganosti dolga državnega proračuna v kontekstu znižanja tveganja refinanciranja, saj se je povprečni čas vezave dolga državnega proračuna s 5,7 leta v 2013 podaljšal na 9,2 leta, modificirano trajanje pa s 4,5 leta na 7,8 leta. To je ugodna podlaga za učinkovito izvrševanje financiranja v prihodnjih letih, so prepričani na ministrstvu.