Slovenija s pol milijarde evrov presežka
V državnem proračunu je konec leta 2018 ostalo več kot pol milijarde evrov presežka, potem ko je leto prej še beležil primanjkljaj. Presežek je predvsem posledica prejema več kot 200 milijonov evrov zadržanih sredstev iz proračuna EU, ki smo jih že porabili v prejšnji finančni perspektivi, ter prejetih dividend od NLB.
Odpri galerijo
ni podpisa
V državni proračun se je v letu 2018 po predhodnih podatkih steklo 10 milijard evrov prihodkov, kar je 13,3 odstotka več kot leto prej. Odhodki so se medtem povečali le za 3,4 odstotka na 9,46 milijarde evrov. Presežek državnega proračuna je po predhodnih podatkih znašal 536,9 milijona evrov, kar je 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, so sporočili s finančnega ministrstva.
Kot so pojasnili, je Slovenija lani med drugim prejela 207,6 milijona evrov zadržanih sredstev iz proračuna EU, ki smo jih že porabili v pretekli finančni perspektivi 2007-2013. Od NLB pa je država prejela za 270,6 milijona evrov dividend, kar je za skoraj tretjino povečalo nedavčne prihodke.
K rasti prihodkov je velik delež prispevala tudi rast davčnih prihodkov, ta je bila 6,9-odstotna. Dohodnine se je lani v proračun steklo 16,4 odstotka več kot leto prej, davka od dohodkov pravnih oseb 10,4 odstotka več, davka na dodano vrednost pa 7,2 odstotka več.
Kot so pojasnili, je Slovenija lani med drugim prejela 207,6 milijona evrov zadržanih sredstev iz proračuna EU, ki smo jih že porabili v pretekli finančni perspektivi 2007-2013. Od NLB pa je država prejela za 270,6 milijona evrov dividend, kar je za skoraj tretjino povečalo nedavčne prihodke.
K rasti prihodkov je velik delež prispevala tudi rast davčnih prihodkov, ta je bila 6,9-odstotna. Dohodnine se je lani v proračun steklo 16,4 odstotka več kot leto prej, davka od dohodkov pravnih oseb 10,4 odstotka več, davka na dodano vrednost pa 7,2 odstotka več.
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
