Slovenija obeležuje 25. obletnico članstva v EBRD

EBRD s sedežem v Londonu je bila ustanovljena leta 1991 z namenom podpore prehodu nekdanjih komunističnih centralnoplanskih gospodarstev v tržna. Že v prvih letih po vstopu Slovenije med njene članice je EBRD sodelovala v številnih pomembnih projektih, na primer pri modernizaciji dravskih elektrarn in Slovenskih železnic, so ob obletnici zapisali na ministrstvu za finance.

Ker se je Slovenija v novem evropskem prostoru hitro razvijala in je postala tudi članica drugih mednarodnih finančnih ustanov ali začela z njimi sodelovati, se je dejavnost banke v Sloveniji počasi zmanjševala. V obdobju neposredno pred krizo leta 2008 je banka zato razmišljala o popolni ustavitvi dejavnosti pri nas, čeprav je Slovenija menila, da njena vloga pri podpori tranziciji še ni končana.

Kriza je pokazala, da razvoj Slovenije res ni bil vzdržen in da je prisotnost banke pri dokončanju tranzicije še vedno zelo pomembna, so spomnili na ministrstvu. EBRD se je zato leta 2014 odločila, da sprejetje nove triletne strategije za Slovenijo podpre z vnovičnim odprtjem pisarne v Ljubljani.

Banka je v minulih 25 letih v Sloveniji sodelovala v nekaj več kot 80 projektih v skupnem znesku približno milijardo evrov, od tega samo v zadnjih treh letih v približno 30 projektih v skupni vrednosti skoraj 300 milijonov evrov.

"V tem času sta se okrepili gospodarska rast in podpora financiranju razvojnih projektov s strani EBRD, tudi zaradi vnovičnega odprtja pisarne v Ljubljani," je ob tem dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

EBRD državam in podjetjem nudi po tržnih pogojih ugodna dolgoročna posojila. Poleg kreditiranja - med zadnjimi takšnimi primeri v Sloveniji so Salonit Anhovo, Javna razsvetljava in Slovenska industrija jekla - vstopa tudi v lastniško strukturo podjetij in bank. Med primeri slednjega sta v Sloveniji denimo vstop v GoOpti in skupaj s skladom Apollo v NKBM, še pred tem pa njen vstop med lastnike NLB.

EBRD pod določenimi pogoji vstopa tudi v investicijske sklade, državam in njenim institucijam pa pomaga tudi s svojim znanjem in izkušnjami.

Največji delež portfelja EBRD v Sloveniji, to je 78 odstotkov, predstavlja zasebni sektor. Od približno milijarde evrov skupnih vložkov nekaj manj kot 30 odstotkov predstavlja lastniški kapital, ostalo pa posojila.