Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD obdržala lansko 43. mesto

V raziskavi IMD države ocenjujejo v štirih sklopih: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. V zadnjem letu je Slovenija glede na gospodarsko uspešnost izgubila štiri mesta in padla na 47. mesto. Pri vladni učinkovitosti je napredovala za tri mesta na 42. mesto. Tudi pri poslovni učinkovitosti je napredovala, in sicer za pet mest na 48. mesto. Na področju infrastrukture smo izgubili eno mesto in pristali na 31. mestu.

"Na področju gospodarske uspešnosti beležimo padec, ker Slovenija sicer beleži rast BDP, vendar pa je lani prišlo do zastoja javnih infrastrukturnih investicij zaradi prehoda na novo finančno obdobje EU," je na današnji predstavitvi rezultatov izpostavila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja. S težavami se Slovenija, kot je pojasnila, sooča tudi na področju zaposlenosti, saj se zaradi staranja prebivalstva delež delovno aktivnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu zmanjšuje.

Pri vladni učinkovitosti se je izboljšala ocena javnih financ in institucionalnega okvirja, medtem ko je padla ocena na področju fiskalne politike. Slovenija ima po eni strani zelo enakomerno porazdelitev dohodka in razmerje med plačami po spolu, po drugi pa visoko stopnjo prispevkov za socialno varnost na strani delodajalcev.

Drnovškova je izboljšanje na področju poslovne učinkovitosti pripisala boljšim anketnim rezultatom pri vprašanju menedžerske prakse. "Predvsem izjemno pozitivni kazalniki, povezani z merjenjem podjetništva," je pojasnila. Tudi letos se je Slovenija najbolje odrezala pri infrastrukturi, čeprav je izgubila eno mesto. Visoka mesta zasedamo z vidika javnih investicij v šolstvo in izdatkov, ki jih podjetja namenjajo za raziskave in razvoj, nizka pa med drugim glede kakovosti zračnega prometa in rigidnosti okoljske zakonodaje.

Na lestvici digitalne konkurenčnosti, ki je bila prvič objavljena letos, je Slovenija dosegla 34. mesto. Na prvih treh mestih so bile Singapur, Švedska in ZDA.

Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja je med izzivi Slovenije izpostavil demografske spremembe in njihov vpliv na dolgoročno fiskalno stabilnost in trg dela. Med prioritetami je zato navedel reformo zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter pokojninsko reformo. "Ko se odločamo o reformah, se odločamo tudi o naših otrocih in vnukih, ki še nimajo priložnosti, da bi odločali o svoji prihodnosti. Odgovornost je zelo velika," je dejal.

Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani pa je dodal pomen reforme davčnega sistema in povečanje privlačnosti Slovenije za tuje, izobražene kadre. Nadaljevati je treba tudi z izboljšanjem učinkovitosti poslovnega okolja z zmanjševanjem administrativnih in regulatornih ovir.

Svetovni letopis konkurenčnosti vsako leto pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD. V raziskavo je bilo letos vključenih 63 držav, prvič tudi Savdska Arabija in Ciper, ki sta zasedla 36. in 37. mesto.

Hongkong in Švica sta na lestvici obdržala prvo in drugo mesto, sledil jima je Singapur, ki je prehitel ZDA. Med prvih 10 držav se je prebilo pet članic EU, najvišje, na petem mestu je bila Nizozemska, ki je napredovala za tri mesta. Večina evropskih držav je sicer poslabšala uvrstitev.

Dve tretjini ocene sicer predstavljajo "trdi", statistični kazalci, eno tretjino pa "mehki" kazalci, izračunani na podlagi ankete. V anketo je bilo zajetih 6252 menedžerjev, od tega v Sloveniji 136 menedžerjev. Na ankete so odgovarjali februarja in marca letos.