Slovenija glede nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine
Podjetja lahko razmere, ki so nastale po odločbi gradbene inšpekcije, ki je prepovedala delovanje Kemisa, obvladujejo le še nekaj mesecev.
Odpri galerijo
Na sestanku so bili prisotni vsi predstavniki podjetij, ki imajo dovoljenja za zbiranje nevarnih odpadkov. Foto: Matej Družnik
Predstavniki podjetij, ki imajo dovoljenje za obdelavo nevarnih odpadkov, so na sestanku pri ministru za okolje Simonu Zajcu povedali, da lahko dodatno sprejmejo med 14 in 15.000 ton nevarnih odpadkov, dolgoročno pa bomo morali v Sloveniji razmišljati o lastni zanesljivi rešitvi za nevarne odpadke.
Podjetja, na sestanku je bilo prisotnih 11 (Saubermacher Slovenija, Ekol, Eko les plus, Cep, Ekologija, Ecoplus, Kolektor EVT, Chemeco, Eko-teh, Ekosan, Alpkem), lahko razmere, ki so nastale po odločbi gradbene inšpekcije, ki je prepovedala delovanje Kemisa, obvladujejo še nekaj mesecev, nato se bodo nevarni odpadki zopet začeli kopičiti, kot se je zgodilo po požaru v Kemisu maja 2017.
Vsa podjetja so izpostavila, da je Slovenija glede nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine. »Aktivnosti glede sežigalnic bo treba pospešiti,« je prikimal minister Zajc.
Več preberite na delo.si
Podjetja, na sestanku je bilo prisotnih 11 (Saubermacher Slovenija, Ekol, Eko les plus, Cep, Ekologija, Ecoplus, Kolektor EVT, Chemeco, Eko-teh, Ekosan, Alpkem), lahko razmere, ki so nastale po odločbi gradbene inšpekcije, ki je prepovedala delovanje Kemisa, obvladujejo še nekaj mesecev, nato se bodo nevarni odpadki zopet začeli kopičiti, kot se je zgodilo po požaru v Kemisu maja 2017.
Vsa podjetja so izpostavila, da je Slovenija glede nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine. »Aktivnosti glede sežigalnic bo treba pospešiti,« je prikimal minister Zajc.
Več preberite na delo.si
Več iz rubrike
V Trstu bodo pretovorili 100.000 zabojnikov manj, Maersk seli del posla
Logično je, da bo danski ladjar ceneje pretovarjal na svojem terminalu na Reki, saj si bo sam določal cene.
Znana primorska podjetniška družina bi kupila zaprte poslovalnice Petrola
Primorska družba naj bi nakup financirala iz lastnih in posojilnih virov pri domačih posojilodajalcih.
