Sledili bodo lokaciji vašega mobitela, konec zasebnosti?

Dr. Blaž Kovačič Mlinar, ki je gost današnjega webinarja Ekonomske fakultete UL, ki bo ob 15.00 potekal tudi na naši spletni strani, je za Svet kapitala pojasnil nekaj dejstev, ki razvnemajo slovensko javnost. Je ukrep sledenja mobilnim telefonom primeren? Kaj pa dostop policije do zdravstvenih podatkov? Ali bo policija lahko vstopila v naša stanovanja?



»Gre za izjemen čas in v zvezi z ukrepi, o katerih govorimo, poudarjam, da ne gre za trajne ukrepe, ki bi veljali tudi, ko bo epidemije konec. Tega se moramo zavedati. Vsi ti ukrepi, ki jih izvajamo in želimo izvajati so nujni, a so upravičljivi le zaradi grožnje zdravju. Ta grožnja je realna. Vsi dokumenti, tudi mednarodni s področja človekovih pravic, dopuščajo te izjeme v takšnih okoliščinah, a le za čas trajanja izrednih razmer, torej epidemije. Po tem se morajo posebna pooblastila policije in omejitve gibanja odpraviti. Vsi odločevalci morajo torej imeti pred očmi, da so vse te oblike nadzora in omejitev začasne. To ne sme postati trajen sistemski način.«



Ali zakon to predvideva?
V zakonu so pooblastila začasna.

Ali ukrepe torej napačno interpretiramo? Včasih je ustvarjen vtis, da bodo sledili kar vsem?
Zakon je predvidel, da gre zgolj za osebe, ki imajo posebno odločbo, da se zaradi okužbe ne smejo gibati izven svojega doma. V teh primerih je tudi evropsko sodišče za človeka pravice izrazilo svoje prepričanje, da so ukrepi, ki so začasni, upravičeni.

Včeraj je bilo po poročilih, da se je oseba, ki je okužena z Covid-19 iz karantene odpeljala v lekarno.  Ali lahko policija ukrepa že danes?
Prepričan sem, da kršenje odločb o karanteni oz. izolaciji ni nujno le prekršek, za katere so predvidene globe, ampak gre lahko celo za kaznivo dejanje, za katero je predvidena zaporna kazen. Širjenje, zavestno širjenje ali širjenje iz malomarnosti, ko oseba ne upošteva pravil ima za posledico lahko bolezen ali celo smrt druge osebe.  Gre za zakon o kazenskem postopku in policija ima pravico in dolžnost, da v tem primeru ukrepa.

Ali policija ima dostop do občutljivih podatkov, torej do zdravstvenega stanja, da lahko proti taki osebi v pravem času ukrepa, da prepreči morebitno okužbo druge osebe ali celo njeno smrt?
Kazenski zakonik in zakon o pooblastilih policije ne omogoča dostopa do zdravstvenega stanja osumljencev. Policija tudi ne sme poizvedovati o tem. Zaradi tega mora imeti policija v času epidemije po mojem mnenju dostop tudi do teh podatkov. Kako jih zagotoviti, pa je drugo vprašanje.

Ali je prav, da se gibanje ljudi, ki imajo odločbo, spremlja preko mobilnih telefonov?
Nadzorovanje gibanje preko mobitela je upravičeno, ker je to sorazmerno ne invaziven poseg, ki dejansko za tisti obdobje, torej 14 dni, ne pomeni hudega posega v zasebnost posameznika. Drugi ukrepi so lahko bolj invazivni. Lahko gredo v smer hišnega pripora, ko policija lahko tudi ponoči preverja ali si v stanovanju.

Če povzameva, kako bi morali spremeniti obstoječi zakon, da bi zagotovili zdravje državljanov in na drugi strani ne posegli preveč v zasebnost in dostojanstvo ljudi?
V tem času, ki je omejen in izjemen, potrebujemo ukrep slednja mobitelom. To bi zagotovo bilo vredno uvesti. Druge države poznajo strožje ukrepe, da se moraš javljati po telefonu, poslati trenutno fotografijo in poslati geolokacijo. To zahteva še več odpovedovanja zasebnosti. Zaradi tega je ukrep sledenja podatkom mobitela po mojem mnenju popolnoma sprejemljiv. Vredno bi bilo razmisliti tudi o tem, da bi povratnike, torej tiste, ki so že kršili karanteno,  nastanili v skupinsko, državno organizirano karanteno. Ne zdi pa se mi smiseln ukrep posega v stanovanje.  Zakaj bi policija vstopala v stanovanje?

Za konec pa še
Zavedati se moramo, da se naše pravice končajo tam, kjer se pravice drugih začnejo. Vsi imamo pravico do zdravja in življenja. Ko tehtamo pravico do zasebnosti in pravico do življenja se mora po vseh ustavnih normativih pravica do zasebnosti umakniti pravici do zdravega življenja. Poudariti pa moramo, da morajo biti te omejitve uveljavljene zgolj za čas trajanja epidemije.

*doc.dr. Blaž Kovačič Mlinar je profesor na Fakuteti za managment in pravo, sicer pa je specialist za kazensko pravo (kazenski zakon in kazenski postopek, gospodarsko kazensko pravo) v odvetniški družbi Kovačič in Milnar.