Skupina Telekom Slovenije z novim strateškim poslovnim načrtom
Med njihovimi ključnimi usmeritvami so med drugim konsolidacija na posameznih trgih, širitev optičnega omrežja ter rast števila širokopasovnih in IPTV-priključkov.
V letnem poslovnem načrtu skupine za leto 2017 medtem načrtujejo 717,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) v višini 206,8 milijona evrov in 41,3 milijona evrov čistega dobička.
Kot pojasnjuje vodstvo družbe, v obdobju do leta 2021 načrtujejo nadaljnje izvajanje pospešene digitalizacije, krepitev svoje osnovne dejavnosti in širjenje ponudbe tudi izven osnovne komunikacijske dejavnosti, kot so zlasti informacijsko-komunikacijske storitve.
Nadaljevali bodo s širitvijo optičnega dostopovnega omrežja, ki uporabnikom omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta, napredne širokopasovne vsebine in boljšo uporabniško izkušnjo. Širitev bodo izvajali tam, kjer glede na vložek pričakujejo največjo stopnjo penetracije in s tem najvišje prihodke.
Med ključne strateške usmeritve skupine Telekom Slovenije v obdobju 2017 - 2021 sodi tudi konsolidacija na trgih, na katerih je skupina prisotna. Tudi telekomunikacijski trgi v jugovzhodni Evropi, na katerih skupina Telekom Slovenije deluje kot alternativni operater, namreč prehajajo v fazo zrelosti, kar se bo v prihodnjih letih odrazilo v zniževanju prihodkov trga kot celote.
Zato bo skupina Telekom Slovenije na teh trgih izvajala pospešeno konsolidacijo bodisi s širitvijo poslovanja bodisi s prodajo svojih deležev. Skupina Telekom Slovenije izven domačega trga preko odvisnih družb deluje tudi na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Srbiji, v Črni gori in v Makedoniji.
Več iz rubrike
Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni
Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.
Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo
Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.
