Skupina Gorenje v polletju močno znižala dobiček

Za celotno letošnje leto sicer v Gorenju, kot izhaja iz polletnega poročila o poslovanju, načrtujejo čisti konsolidirani dobiček v višini 8,1 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja skupine naj bi ob koncu leta dosegel 25,3 milijona evrov, v prvih šestih mesecih pa je znašal 9,7 milijona evrov in je bil zaradi rasti stroškov dela in visoke rasti stroškov amortizacije za 33,2 odstotka nižji od primerljivega lanskega.

Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil za 3,5 odstotka nižji in je dosegel 39,2 milijona evrov. Gorenje za celotno 2018 načrtuje EBITDA v višini 86,3 milijona evrov.

Kot so navedli v družbi, so v načrtu za prvo polletje tudi že zajeli učinek prodaje družbe Gorenje Surovina, a postopek prodaje do konca junija še ni bil končan. Do zamika prodaje Surovine je prišlo zaradi uvedbe postopka Agencije za varstvo konkurence proti Surovini in enemu od njenih tekmecev zaradi domnevne kršitve določil zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.

V Gorenju so dodali tudi, da je bilo prvo polletje zelo zahtevno tudi za tekmece v panogi gospodinjskih aparatov, ki so večinoma beležili padec prodaje in dobička zaradi zaostrenih makroekonomskih razmer, volatilnosti nekaterih valut ter razmeroma visokih cen surovin.

Polletni prihodki skupine Gorenje so ob izločitvi prihodkov iz dejavnosti prodaje premoga, ki so jo konec leta 2017 prodali, sicer na enaki ravni kot v enakem lanskem obdobju, izhaja iz poročila iz poslovanja, ki ga je Gorenje danes objavilo na spletni strani Ljubljanske borze.

Gorenje je na ravni skupine skoraj 84 odstotkov prihodkov od prodaje ustvarilo v osnovni dejavnosti gospodinjski aparati, dosegli so 504,5 milijona evrov in so bili za 0,6 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju. Za 3,2 odstotka so povečali prihodke pod lastnimi blagovnimi znamkami, manj pa je bilo industrijskih poslov. Kot navajajo, v skladu s strategijo še naprej krepijo prodajo premijskih aparatov pod blagovno znamko Asko ter vlagajo v razvoj novih izdelkov in trženjske aktivnosti.

Na obseg prodaje v osnovni dejavnosti je poleg zaostrene konkurence na številnih trgih močno vplivala tudi negotovost, povezana s postopkom iskanja strateškega partnerja, kar je zlasti vplivalo na področje sodelovanja z industrijskimi partnerji. Posledično se je obseg poslov z industrijskimi partnerji skrčil za dobro tretjino, poudarjajo v Gorenju in dodajajo, da bi brez negativnega učinka področja sodelovanja z industrijskimi partnerji v dejavnosti gospodinjski aparati dosegli 2,3-odstotno rast prihodkov.

Rast prodaje so dosegli predvsem na trgih zahodne in osrednje Evrope, medtem ko so zaradi aktivnosti cenovnega repozicioniranja, spremembe strukture prodajnih kanalov ter ostre konkurence manj prodali v Nemčiji, na Nizozemskem, v Rusiji in Srbiji. Gorenje je prodajo povečalo tudi na nekaterih trgih vzhodne Evrope ter v Braziliji, Čilu in na Kitajskem.

V Avstraliji je na prihodke močno vplivala depreciacija lokalne valute, kljub temu pa so globalno za 9,4 odstotka povečali prodajo premijskih aparatov pod blagovno znamko Asko. Brez upoštevanja depreciacije lokalne valute bi z Askom ustvarili 11,5-odstotno rast prihodkov. Povečali so tudi prodajo inovativnih aparatov, in sicer se je njihov delež v strukturi prihodkov od prodaje velikih gospodinjskih aparatov povečal na 22,1 odstotka.

Družba Gorenje je sicer ustvarila 420,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Iz poslovanja je družba beležila tri milijona evrov izgube, čista izguba pa je znašala 2,6 milijona evrov (v enakem lanskem obdobju slabih 2,5 milijona evrov).

Gorenje je na ravni skupine v polletju za investicije namenilo 23,7 milijona evrov, kar je sedem milijonov manj kot v enakem lanskem obdobju. Največji del predstavljajo vlaganja v tehnološko opremo, pretežno pri razvoju novih izdelkov (7,9 milijona evrov). Nekoliko več so v Gorenju v skladu s strateškim načrtom vložili tudi v marketinške aktivnosti.

Skupina Gorenje je med januarjem in junijem povprečno zaposlovala približno 11.000 ljudi, kar je 20 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Stroški dela so bili sicer za 3,2 odstotka višji in so znašali 124,9 milijona evrov.

V Gorenju, ki je od nedavnega v lasti kitajske družbe Hisense, so spomnili, da so se proti koncu 2017 še bolj aktivno lotili zniževanja stroška dela na področju režijskih dejavnosti, ta strošek želijo do konca letošnjega tretjega četrtletja na ravni skupine znižati za 10 odstotkov glede na stanje 1. junija lani. Konec letošnjega prvega polletja se je število zaposlenih v režijskih dejavnosti znižalo za 150, do konca leta naj bi se znižalo še za dodatnih 136.