Šestina podjetij v EU prodaja prek spleta, v Sloveniji še več

Med podjetji, ki so prodajala tudi prek spleta, so skoraj vsa (97 odstotkov) prodajala v svoji lastni državi, manj kot polovica (44 odstotkov) tudi v druge države članice, več kot četrtina (28 odstotkov) pa tudi v države izven EU. Evropski statistični urad Eurostat je pri tem upošteval podatke o prodaji tako individualnim potrošnikom kot drugim podjetjem.

Spletna prodaja omogoča podjetjem širitev prek nacionalnih meja ter doseganje strank neodvisno od svoje geografske lege. Evropska komisija si je postavila za cilj ustvariti digitalni notranji trg, na katerem bo spletno trgovanje potekalo prav tako nemoteno kot prodaja v običajni trgovini znotraj vsake države. Vendar pa sta dve od petih podjetij s spletno prodajo v druge države članice v letu 2016 poročali o težavah, predvsem v zvezi s stroški poštnine in/ali jezikovnimi preprekami.

Med državami članicami se je spletne prodaje v letu 2016 posluževalo največ podjetij na Irskem (26 odstotkov), Švedskem (25 odstotkov) in Danskem (24 odstotkov). Na nasprotni strani lestvice so Romunija (7 odstotkov), Bolgarija in Poljska (vsaka po 9 odstotkov), Italija in Latvija (vsaka po 10 odstotkov). Slovenija je z 20-odstotnim deležem nad povprečjem.

Skoraj vsa podjetja v EU s spletno prodajo prodajajo svoje blago kupcem v lastni državi, občutne razlike pa obstajajo med državami pri prodaji v druge države članice. Tu so najbolj dejavna podjetja s Cipra (71 odstotkov) in Avstrije (69 odstotkov), nad povprečjem - to je za celotno EU pri 44 odstotkih - pa so tudi slovenska podjetja (51 odstotkov).

Večina (59 odstotkov) evropskih podjetij, ki prejemajo naročila prek spleta ali aplikacij, ni poročala o težavah pri spletni prodaji. Med tistimi, ki so, pa so najpogosteje kot največjo oviro za še večjo navzočnost na spletu izpostavljala visoke stroške pošiljanja ter vračila blaga (27 odstotkov). O težavah zaradi nepoznavanja jezika jih je tožilo 13 odstotkov.