SDH lahko že začne postopke za prodajo NLB

Ministrica, ki opravlja tekoče posle, ob današnji obravnavi predloga zakona za zaščito kapitalske naložbe države v NLB, ki je potreben pred prodajo deleža banke, pričakuje živahno in na trenutke verjetno tudi polemično razpravo, hkrati pa tudi podporo predlogu zakona. Zadovoljna je, da je DZ razumel potrebo po hitrem ukrepanju in je tako hitro sklical sejo odbora in DZ.

Vlada je že v petek v Bruselj poslala spremenjene zaveze za prodajo NLB, zaenkrat pa Vraničar Ermanova nima informacij o tem, kdaj naj bi Evropska komisija izdala odločbo. "Pričakujem, da bo postopala zelo hitro. Glede na to, da govorimo o odločitvi kolegija Evropske komisije, pa formalni postopek običajno traja okrog 14 dni," je pojasnila.

Za sam prodajni postopek je sicer bistveno, da je vlada v petek sprejela napotilo, da je treba čim prej sklicati skupščino Slovenskega državnega holdinga (SDH), na katerem se upravi naloži ponoven začetek postopkov za prodajo. Skupščina je bila izvedena v začetku tedna in SDH že lahko na podlagi teh sklepov začne s pripravljalnimi dejanji za prodajo.

Vraničar Ermanova v pogovoru za STA, ki bo v celoti objavljen v prihodnjih dneh, ni želela špekulirati, kakšna bi bila lahko ponujena cena za delnico največje slovenske banke. Lani je bila v razponu med 55 do 71 evrov, vendar banka takrat ni bila izpostavljena le tržnim razmeram, ampak tudi netržnemu vplivu prenesenih deviznih vlog in odprtih tožb, kar pa odpravlja obravnavani predlog zakona. "Pričakujem, da bo banka lahko prodana po tržnih pogojih," je poudarila.

Časovnico prodaje bo določil SDH, ministrica pa je dobila zagotovila banke in SDH, da je cilj, da se polovica banke proda še letos, uresničljiv. "Če ne bi bil, bi bilo zelo neodgovorno od nas tak predlog poslati Evropski komisiji. Moramo pa vedeti, da pri NLB vztrajamo pri postopku prodaje po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO) in razpršenem lastništvu, zato je način naslavljanja investitorjev nekoliko drugačen, kot če bi iskali strateškega partnerja," je pojasnila.

Vraničar Ermanova ni želela špekulirati, kakšna bo usoda banke, če ta ne bo prodana. "Kaj vse se lahko zgodi, je zelo nepredvidljivo. V interesu države mora biti, da zagotovimo najvišjo možno tržno ceno za naš kapitalski delež, zato si želim, da prodajni postopek tokrat teče nemoteno. Ne, ker bi na vsak način želela, da banka ni v 100-odstotni državni lasti, ampak ker iskreno verjamem, da lahko samo s tem, da izpeljemo privatizacijo, banka zaživi s polnimi pljuči in opravlja funkcijo, zaradi katere je ustanovljena - tako v odnosu so državljanov kot tudi gospodarstva," je poudarila.

Zapleti pri prodaji NLB bi lahko vplivali tudi na morebitne interesente za nakup Abanke, ki jo mora Slovenija prodati v prvi polovici leta 2019. Za to sicer iščejo strateškega vlagatelja, država pa v banki ne namerava obdržati kontrolnega lastniškega deleža. "Noben dobro poučen investitor ne gleda le ozko rezultate banke, ki jo želi kupiti, temveč tudi siceršnje pravno in ekonomsko okolje, zato ima tudi to dogajanje okrog NLB svoje posledice, vendar jih je praktično nemogoče oceniti," je poudarila.