Rop: Projekt Teš 6 ni bil dobro pripravljen

Kot je uvodoma poudaril Rop, ki je bil predsednik vlade med letoma 2002 in 2004, minister za finance pa med letoma 2000 in 2002, se je v času njegovega opravljanja teh funkcij o projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) govorilo izven vlade, pa še to zelo malo. Pojasnil je, da si je še enkrat ogledal takrat obravnavano resolucijo o energetskem programu in v njej Teš 6 ni omenjen.

Ta projekt je po Ropovem mnenju sicer izjemnega pomena predvsem v luči učenja na napakah, "da se nekatere očitne ne bi ponavljale". Med pomembnejšimi elementi projekta je izpostavil tehnološki vidik. Tehnološke rešitve so bile namreč po njegovih besedah pripravljene na točno tak način, da je posel lahko dobil francoski Alstom. "Ne verjamem pa, da je lahko politika vplivala na predloge tehnoloških rešitev," je izpostavil.

Navedel je tudi pravni vidik projekta in se vprašal, kdo je pripravil pogoje, ki so omogočili sklenitev tolikšnega števila aneksov k pogodbi. "Tudi če je bil to samo pravnik, mora odgovarjati za to," je dejal in pravni vidik projekta označil za "veliko šlamastiko".

Po Ropovem mnenju je bila sporna tudi finančna komponenta, pri čemer je izpostavil veliko število študij. Njihovi avtorji so morali po njegovih besedah izhajati iz nekih predpostavk, pri čemer Rop ne izključuje možnosti, da so bile te namerno takšne, da je bil projekt nato "videti sprejemljiv in finančno vzdržen".

Kot je poudaril Rop, država mora imeti svojo vizijo oziroma nacionalni program, kjer opredeli temeljne parametre. Na neki točki pa se mora to planiranje ustaviti, saj gre sicer preveč v podrobnosti, in začne se poslovni del delovanja, meni Rop. To, da je država izrazila željo po ohranitvi termoelektrarn "v določeni kondiciji", se mu tako ne zdi sporno, je pa po njegovem mnenju problematično, če svoje delo slabo opravi poslovni del.

Odgovarjal je tudi na vprašanje, ali bi bilo po njegovem mnenju na podlagi primerjave dokumentov mogoče predvideti, da bo vrednost investicije močno narasla. Ocenil je, da je šlo pri tem predvsem za to, da ko je investicija dosegla visoko vrednost, ni nihče želel odstopiti od nje, da ne bi vložena sredstva propadla.