Rekorden dolg Avstrije: 315 milijard evrov

V krizi, ki jo je povzročil covid-19, je Avstrija "ugasnila varovalke" stroge monetarne politike in se odločila, da bo svoj javni dolg močno povečala - tako kot Slovenija in druge članice EU.

Avstrijski proračunski primanjkljaj se je leta 2020 povečal za kar 8,9 odstotka, tako da se je skupni javni dolg povzpel na 83,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V podobni situaciji je zdaj tudi Slovenija, kjer se je javni dolg lani povzpel na 80,8 odstotka BDP. Delno tolažilna novica je, da sta Slovenija in Avstrija ob sredini rang-liste EU po tem makroekonomskem kazalniku: v Italiji je na primer javni dolg presegel 155 odstotkov BDP, na Portugalskem je skoraj 134, v Španiji 120, v Franciji pa skoraj 116 odstotkov BDP; po drugi strani je v Nemčiji javni dolg 70 odstotkov BDP, na Nizozemskem 54,5, na Švedskem pa manj kot 40 odstotkov BDP.

Predstavljajmo si, da je Avstrija eno gospodinjstvo. Mama in oče delata, skupaj sta lani domov prinesla skupaj 27.000 evrov neto, kar pomeni v povprečju 2.250 evrov vsak mesec.

S tem denarjem ne morejo pokriti vseh stroškov, pa si vsak mesec izposojajo manjkajočih 200 evrov. Zato se jim je konec lanskega leta dolg povečal za 2.400 evrov.

Odkar sta poročena, jim je dolg naraščal skoraj vsako leto, in je konec leta 2020 bil 22.653 evrov. Seveda je tu vprašanje, koliko še časa bo ta družina lahko našla upnike? In pod kakšnimi pogoji sploh dobi nov kredit?



Na srečo Evropska centralna banka in Evropska komisija dopuščata neupoštevanje maastrichtskih meril za države, ki že imajo evro. Fiskalni kriteriji za vstop v evroobmočje so:

(1)  da javni primanjkljaj v enem letu ne presega treh odstotkov BDP
(2) da skupni javni dolg ne presega 60 odstotkov BDP
(3) da je lahko nacionalna stopnja inflacije največ 1,5 odstotka nad povprečno inflacijo v tri države evroobmočja z najnižjo inflacijo
(4) da je dolgoročna obrestna mera za največ dva odstotka višja od tiste v državah z najnižjo obrestno mero.

Kot vidimo, Avstrija (pa tudi Slovenija) zdaj še zdaleč ne izpolnjuje prvih dveh maastrichtskih kriterijev.

Avstrija se je lani zadolžila za več kot 33 milijard evrov. To je veliko denarja. Ta vsota je skoraj kot lanski nominalni BDP Latvije, države s podobno velikim prebivalstvom kot Slovenija. Od leta 1955, ko je Republika Avstrija spet dobila neodvisnost, se avstrijska država niti v enem letu ni toliko zadolžila, ne nominalno ne relativno, kot je to storila lani.

Pred covidom-19 je imela Avstrija, tako kot Slovenija, plus v državnem proračunu. Avstrijski proračunski presežek je leta 2019 znašal 2,4 milijarde evrov ali 0,6 odstotka BDP.

Razloga za tako velik proračunski primanjkljaj in naraščajoč javni dolg sta dva, pravi Tobias Thomas, generalni direktor avstrijskega statističnega zavoda: gospodarska recesija zaradi covida-19 in sočasni državni ukrepi za ublažitev učinkov pandemije. Državni prihodki so strmo padli, in sicer za 11,3 milijarde evrov, državna poraba pa narasla za 24,4 milijarde evrov.

Zato je skupni javni dolg Avstrije, ki je konec leta 2019 znašal 280 milijard evrov (70,5 odstotka BDP), konec leta 2020 poskočil na 315 milijard evrov (83,9 odstotka BDP). Lani je bil primanjkljaj zabeležen v vseh štirih avstrijskih državnih sektorjih: na zvezni, deželni, in občinski ravni, pa tudi v socialnem varovanju.

Leta 2009, v času svetovne finančne krize, je bil odstotni skok skupnega dolga Avstrije približno petino manjši kot lani. Skratka, covid19 je nedvomno slabše vplival na avstrijske javne finance kot takratna svetovna finančna kriza.
 

Država porablja, državljani varčujejo
 

Pred pandemijo so avstrijska gospodinjstva varčevala približno osem odstotka razpoložljivega dohodka: leta 2017 je bila stopnja varčevanja 7,5 odstotka, leta 2018 je bila 7,8 odstotkov, leta 2019 pa 8,2 odstotka. Lani so statistiki opazili nenaden skok prihrankov: avstrijsko gospodinjstvo je v povprečju prihranilo 14,5 odstotka raspoložljivega dohodka.

Kako je to mogoče? Zgodovinsko velik upad celotnega gospodarskega rezultata Avstrije (lanski upad BDP je bil 6,6 odstotka) ni povzročil podobnega upada osebnih dohodkov.

"Zaradi državne podpore se je lani realni razpoložljivi dohodek prebivalstva v Avstriji zmanjšal le za 2,9 odstotka," poudarja Thomas. Istočasno je kombinacija močnega občutka negotovosti z drastično zmanjšanimi možnosti porabe denarja, kot so omejitve prometa in turizma, zaprtje gostinstva in maloprodaje itd, povzročila realni padec individualne potrošnje za 9,6 odstotka.

"Vse to je na koncu skoraj podvojilo avstrijsko stopnjo varčevanja denarja," zaključuje prvi človek avstrijskega statističnega zavoda.
Če za ponazoritev vzamemo gospodinjstvo, ki smo ga omenili zgoraj, z mesečnim dohodkom 2.250 evrov, to pomeni, da so se njegovi prihranki lani skupaj povečali za 3.915 evrov, torej da mu je vsak mesec v povprečju uspelo prihraniti dobrih 326 evrov.