Razlaščene lastnike delnic in podrejenih obveznic bank mineva potrpljenje

Ker vlada že skoraj pol leta zamuja pri odpravljanju ugotovljene neustavnosti, odvetniki že vlagajo nove pobude za presojo ustavnosti, tokrat zakona ustavnem sodišču.
Fotografija: Blaž Samec
Odpri galerijo
Blaž Samec

Ustavno sodišče je v presoji določenih členov zakona o bančništvu oktobra lani presodilo, da mora zakonodajalec v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno neustavnost in tistim, ki so v sanaciji bank ostali brez delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Ministrstvo za finance s pripravo tega zakona zelo zamuja.

Presoja zakona o ustavnem sodišču

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so v sodelovanju z Društvom malih delničarjev Slovenije vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona o ustavnem sodišču zaradi obstoja protiustavne pravne praznine. Poudarjajo, da ta zakon ne ureja pravnega sredstva, kadar državni zbor v postavljenem roku ne odpravi ugotovljene protiustavnosti. 

Z navedeno pobudo so ustavnemu sodišču še predlagali, da naj ponovno odloča o načinu izvršitve odločbe, ki je ugotovila neustavnost zakona o bančništvu. V odvetniški pisarni predlagajo, da se razlaščencem zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva že na podlagi odločbe ustavnega sodišča omogoči dostop do podatkov in listin, ki so bile leta 2013 in 2014 podlaga za odločbe o izrednih ukrepih Banke Slovenije in izbris kvalificiranih obveznosti bank.

V odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki pa zagovarjajo stališče, da bi bilo treba zaradi zakonodajalčeve pasivnosti zahtevati ponovno presojo ustavnosti določb zakona o bančništvu. Tudi oni nameravajo v sodelovanju z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev (VZMD) na ustavno sodišče vložiti pobudo za nov način izvršitve odločbe glede ugotovljene neustavnosti zakona o bančništvu.

Opozarjajo, da pasivnost in ignoranca zakonodajalca ob nedvoumno podanih navodilih ustavnega sodišča pomeni najmanj kršitev ustave glede pravne in socialne države ter glede delitve oblasti: »Ne nazadnje pa ignoranca pomeni tudi očitno izvotlitev pravnega varstva, ki je bilo pobudnikom prvotne presoje naklonjeno. Neizvršena odločba ustavnega sodišča, četudi pozitivna, prizadetim osebam namreč ne prinaša nobene koristi. Menijo, da mora ustavno sodišče v navedenem primeru zagotoviti učinkovito varstvo človekovih pravic in spoštovanje temeljnih načel ustavne demokracije.«

Več na Delo.si

Več iz rubrike