RAZISKAVA: Mladi Američani zelo nesrečni

Pija Kapitanovič
Raziskovalci vzroke za nesrečnost ameriške mladine iščejo v tehnologiji. REUTERS

Čeprav so se po letu 2009 gospodarske razmere v ZDA izboljšale, se zadovoljstvo z življenjem tam že od leta 2000 zmanjšuje!

V ZDA zbirajo podatke o sreči že od leta 1973 v okviru splošne ankete o socialnem življenju in ti kažejo, da Američani padajo v vedno večjo depresijo, čeprav je BDP na prebivalca eden najvišjih. Ker so raziskovalci v mednarodnih raziskavah doslej trdili, da so tam, kjer vlada blaginja, ljudje najbolj srečni, jih najnovejše dogajanje postavlja v neprijeten položaj.


Sreča in zadovoljstvo med mladimi v ZDA sta rasla med letoma 1991 in 2011 in nenadoma upadla leta 2012, v letih 2016 in 2017 pa sta se močno poslabšala tako med mladimi kot odraslimi Američani. Slabo psihološko stanje, depresija, samomorilne misli in samopoškodbe so po letu 2010 vse pogostejši predvsem med dekleti in mlajšimi ženskami. Enako se je zgodilo v Veliki Britaniji. Psihološko stanje rojenih po letu 1995 je opazno slabše kot v generaciji milenijcev (rojeni med 1980 in 1994) pri enaki starosti.

Raziskovalci vzroke za nesrečnost ameriške mladine iščejo v tehnologiji. Stalna dejavnost na internetu je mlade oropala socialnih stikov, manj berejo, manj hodijo v cerkev in se manj gibljejo. Pravzaprav zaradi nenehne uporabe interneta trpijo skoraj vsi drugi vidiki življenja. Poročilo navaja, da je pri tistih, ki porabijo za družbena omrežja pet ali več ur, trikrat večje tveganje za depresivnost kot pri abstinentih od njih.

Nazadovanje pri občutju sreče in psihološkem zdravju je po mnenju poročila paradoksalno. Po vseh indikatorjih bi morali biti Američani zdaj srečnejši kot kadarkoli prej. Stopnja kriminala je najnižja v vsej zgodovini, prihodki prebivalcev rastejo, prav tako je nizka stopnja brezposelnosti. Gre za Easterlinov paradoks: z izboljšanjem življenjskega standarda bi se moralo povečati občutje sreče, a se na žalost ne.

Easterlinov paradoks je teorija, ki jo je v letu 1974 razvil profesor ekonomije Richard Easterlin in pravi, da sreča v določenem času narašča skupaj s povečevanjem dohodka tako med državami kot znotraj njih, potem pa sčasoma sreča ne narašča več, čeprav dohodek še naprej raste.
Več iz rubrike