Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways
Imel bo tudi možnost najema preostalega premoženja nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika.
![Fotografija: Letalo Adrie Airways na letališču Jožeta Pučnika, Brnik 27. avgust 2019 [letala,adria airways,letališča,Fraport,potniški promet]](/media/images/20200217/613782.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Letalo Adrie Airways na letališču Jožeta Pučnika, Brnik 27. avgust 2019 [letala,adria airways,letališča,Fraport,potniški promet]
Letalska dovoljenja Adrie Airways je na današnji dražbi po izklicni ceni 45.000 evrov kupila družba Air Adriatic, za katero stoji poslovnež Izet Rastoder. Kupec bo moral za uporabo dovoljenj odpraviti neskladja, ki so nastala po preklicu operativne licence in začetku stečajnega postopka, je pojasnil stečajni upravitelj Janez Pustatičnik.
Varščino za dovoljenja za opravljanje letalskih prevozov sta do srede poleg Air Adriatica vplačali še družba Komforia, katere lastnica je istoimenska družba iz hrvaškega Čakovca, njen direktor pa je Janez Sever, in Dedal Aero, za katero stoji nekdanji Adrijin pilot Dejan Slodej. "Dražba je bila uspešna, dovoljenja pa prodana po izklicni ceni," je po dražbi v izjavi za medije dejal stečajni upravitelj. Kupec mora v treh dneh podpisati pogodbo, nato bo imel mesec dni časa za plačilo kupnine in nato pridobi pravice, ki jih je imela Adria Airways.
"Bili so trije dražitelji, izklicna cena je bila sprejeta in draženja ni bilo," je dražbo opisal Pustatičnik. Predmet današnje prodaje je bila poslovna celota s spričevalom in dokumenti. "To je bilo treba čim prej prodati, da lahko kupec odpravi vsa neskladja, dokumenti pa mu bodo nato omogočili nadaljevanje letalskih operacij. Javna agencija za nadzor civilnega letalstva je rok za odpravo neskladij podaljšala do konca septembra.
Lahko bo najel tudi preostalo opremo
Če bo kupec želel izkoristiti članstva, ki jih je imela Adria Airways v različnih organizacijah, bo to njegova odločitev, imel bo tudi možnost najema preostalega premoženja nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika, dokler to ne bo prodano. Gre za blagovno znamko, poslovno stavbo in opremo. To premoženje bo sicer stečajni upravitelj prodajal v nadaljevanju postopka.
"Kupec ne more zdaj nikjer pristati, ker ne leti. Najprej mora vzpostaviti vse potrebno. Skrajni rok, da se v Nemčijo sporoči, ali se bo poletna sezona izvajala, pa je do 31. januarja," je pojasnil. Delo bo nadaljeval s pripravo otvoritvenega poročila in preizkusom terjatev; trenutno je namreč prijavljenih okoli 2800 terjatev. Nato bo šla v prodajo tudi blagovna znamka.
V javnosti je v zadnjih dneh sicer odmeval predvsem interes skupine vlagateljev, povezane z ruskim proizvajalcem letal Suhoj, Sukhoi Civil Aircraft Company, ki se je že lani zanimal za strateško partnerstvo z Adrio Airways, a je posel nato padel v vodo. Tudi tokrat so se očitno vlagatelji premislili.
Adria Airways je v stečaju končala oktobra lani. Letalska družba, ki jo je država leta 2016 prodala neznanemu nemškemu finančnemu skladu 4K, se je že dalj časa soočala s finančnimi težavami. Te so se po prevzemu še poglobile, čeprav so novi lastniki napovedovali rast, več dokapitalizacij in novega strateškega partnerja.
Vlada je po Adrijinem stečaju kot eno od možnosti za zagotavljanje povezljivosti Slovenije s svetom omenjala ustanovitev novega letalskega podjetja, v katerem bi bila država bodisi edini lastnik bodisi eden izmed tako zasebnih kot javnih družbenikov, a se ta možnost ni izkazala za ekonomsko smiselno.
Država se ni potegovala za dovoljenje
Še vedno pa naj bi bila v igri rešitev za boljšo povezanost Slovenije s štirimi evropskimi vozlišči, Frankfurtom, Münchnom, Zürichom in Brusljem, ki bi jo zagotavljali regionalni prevozniki. Rešitev pripravljajo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), več o njej pa naj bi bilo znano v enkrat v začetku tega leta.
Zakaj se država ni potegovala za dovoljenja, Pustatičnik ni želel ugibati. "Predstavniki DUTB si bili tu oktobra in novembra, ko so pridobivali podatke, ostalo pa nisem seznanjen," je dejal.
Predstavnik Air Adriatic po koncu dražbe ni dajal izjav, je pa nekdanji pilot Adrie Airways Dejan Slodej, ki je sodeloval na dražbi, dejal, da bi v Sloveniji lahko imeli letalsko družbo, ki bi poslovala s pozitivnimi številkami. "Upam, da se kupci dovolj spoznajo na posel, da bo sledila uspešna zgodba," je dejal. Trg je po njegovih besedah dovolj velik za uspeh, vendar pa bi morala družba imeti drugačen poslovni model.
"Adria je bila samopostrežba in zadnje čase še zelo v akciji. Na drugačen način pa bi se dalo marsikaj narediti," je sklenil Slodej.
Varščino za dovoljenja za opravljanje letalskih prevozov sta do srede poleg Air Adriatica vplačali še družba Komforia, katere lastnica je istoimenska družba iz hrvaškega Čakovca, njen direktor pa je Janez Sever, in Dedal Aero, za katero stoji nekdanji Adrijin pilot Dejan Slodej. "Dražba je bila uspešna, dovoljenja pa prodana po izklicni ceni," je po dražbi v izjavi za medije dejal stečajni upravitelj. Kupec mora v treh dneh podpisati pogodbo, nato bo imel mesec dni časa za plačilo kupnine in nato pridobi pravice, ki jih je imela Adria Airways.
Kdo je Izet Rastoder?
Tretji največji uvoznik banan v Evropi in četrti največji na svetu, njegovo podjetje, ki se sicer ukvarja z mnogoterimi dejavnostmi, od trgovanja z valutami do nepremičninskih poslov (zelo aktiven je v gradnji nepremičnin v Ljubljani), je najbolj poznano po blagovni znamki banan Derby. O Rastoderju je znanega zelo malo, veliko je govoric, med drugim ta, da je po izobrazbi zdravnik, ki je še v Jugoslaviji delal v UKC Ljubljana. Intervjujev skoraj ne daje. Slovenska javnost ga je pod drobnogled vzela šele, ko je leta 2011 kupil Nogometni klub Olimpija, a ga tudi kmalu prodal. Od aprila lani je lastnik Gorenje Surovine, konec oktobra pa je ustanovil družbo Air Adriatic. Njegovo podjetje za posel s sadjem je bilo po oceni časnika Finance leta 2018 vredno 36 milijonov evrov.
Tretji največji uvoznik banan v Evropi in četrti največji na svetu, njegovo podjetje, ki se sicer ukvarja z mnogoterimi dejavnostmi, od trgovanja z valutami do nepremičninskih poslov (zelo aktiven je v gradnji nepremičnin v Ljubljani), je najbolj poznano po blagovni znamki banan Derby. O Rastoderju je znanega zelo malo, veliko je govoric, med drugim ta, da je po izobrazbi zdravnik, ki je še v Jugoslaviji delal v UKC Ljubljana. Intervjujev skoraj ne daje. Slovenska javnost ga je pod drobnogled vzela šele, ko je leta 2011 kupil Nogometni klub Olimpija, a ga tudi kmalu prodal. Od aprila lani je lastnik Gorenje Surovine, konec oktobra pa je ustanovil družbo Air Adriatic. Njegovo podjetje za posel s sadjem je bilo po oceni časnika Finance leta 2018 vredno 36 milijonov evrov.
"Bili so trije dražitelji, izklicna cena je bila sprejeta in draženja ni bilo," je dražbo opisal Pustatičnik. Predmet današnje prodaje je bila poslovna celota s spričevalom in dokumenti. "To je bilo treba čim prej prodati, da lahko kupec odpravi vsa neskladja, dokumenti pa mu bodo nato omogočili nadaljevanje letalskih operacij. Javna agencija za nadzor civilnega letalstva je rok za odpravo neskladij podaljšala do konca septembra.
Izet Rastoder
Lahko bo najel tudi preostalo opremo
Če bo kupec želel izkoristiti članstva, ki jih je imela Adria Airways v različnih organizacijah, bo to njegova odločitev, imel bo tudi možnost najema preostalega premoženja nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika, dokler to ne bo prodano. Gre za blagovno znamko, poslovno stavbo in opremo. To premoženje bo sicer stečajni upravitelj prodajal v nadaljevanju postopka.
"Kupec ne more zdaj nikjer pristati, ker ne leti. Najprej mora vzpostaviti vse potrebno. Skrajni rok, da se v Nemčijo sporoči, ali se bo poletna sezona izvajala, pa je do 31. januarja," je pojasnil. Delo bo nadaljeval s pripravo otvoritvenega poročila in preizkusom terjatev; trenutno je namreč prijavljenih okoli 2800 terjatev. Nato bo šla v prodajo tudi blagovna znamka.
V javnosti je v zadnjih dneh sicer odmeval predvsem interes skupine vlagateljev, povezane z ruskim proizvajalcem letal Suhoj, Sukhoi Civil Aircraft Company, ki se je že lani zanimal za strateško partnerstvo z Adrio Airways, a je posel nato padel v vodo. Tudi tokrat so se očitno vlagatelji premislili.
Adria Airways je v stečaju končala oktobra lani. Letalska družba, ki jo je država leta 2016 prodala neznanemu nemškemu finančnemu skladu 4K, se je že dalj časa soočala s finančnimi težavami. Te so se po prevzemu še poglobile, čeprav so novi lastniki napovedovali rast, več dokapitalizacij in novega strateškega partnerja.
Vlada je po Adrijinem stečaju kot eno od možnosti za zagotavljanje povezljivosti Slovenije s svetom omenjala ustanovitev novega letalskega podjetja, v katerem bi bila država bodisi edini lastnik bodisi eden izmed tako zasebnih kot javnih družbenikov, a se ta možnost ni izkazala za ekonomsko smiselno.
Država se ni potegovala za dovoljenje
Še vedno pa naj bi bila v igri rešitev za boljšo povezanost Slovenije s štirimi evropskimi vozlišči, Frankfurtom, Münchnom, Zürichom in Brusljem, ki bi jo zagotavljali regionalni prevozniki. Rešitev pripravljajo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), več o njej pa naj bi bilo znano v enkrat v začetku tega leta.
Zakaj se država ni potegovala za dovoljenja, Pustatičnik ni želel ugibati. "Predstavniki DUTB si bili tu oktobra in novembra, ko so pridobivali podatke, ostalo pa nisem seznanjen," je dejal.
Predstavnik Air Adriatic po koncu dražbe ni dajal izjav, je pa nekdanji pilot Adrie Airways Dejan Slodej, ki je sodeloval na dražbi, dejal, da bi v Sloveniji lahko imeli letalsko družbo, ki bi poslovala s pozitivnimi številkami. "Upam, da se kupci dovolj spoznajo na posel, da bo sledila uspešna zgodba," je dejal. Trg je po njegovih besedah dovolj velik za uspeh, vendar pa bi morala družba imeti drugačen poslovni model.
"Adria je bila samopostrežba in zadnje čase še zelo v akciji. Na drugačen način pa bi se dalo marsikaj narediti," je sklenil Slodej.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
