Rast spletne prodaje v Sloveniji in na Hrvaškem
Spletni trg je tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v velikem porastu, saj pogostost spletnega nakupovanja iz leta v leto vztrajno narašča. Pri nas mesečno na spletu kupuje 37 odstotkov spletne populacije, vsaj eno izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima devet od desetih uporabnikov spleta, so sporočili iz podjetja Ceneje.
Zelo podobno podatki kažejo za sosednjo Hrvaško, a s pomembno razliko v deležu rednih mesečnih kupcev - tam jih je že skoraj polovica.
"Smo v obdobju hitre rasti nakupovanja na spletnih kanalih, potencial spletne trgovine v primerjavi z drugimi segmenti je izjemen. Podatki naše raziskave kažejo izjemno povečanje frekvence nakupovanja v tem prodajnem kanalu," je na nedavni konferenci o spletnem nakupovanju v regiji Ecommerce Day 2017 v Zagrebu pojasnil direktor podjetja Ceneje Darko Dujič.
Pozornost so med drugim pritegnili podatki o nakupnih navadah z vidika plačilnih metod. V Sloveniji je zaradi dolge tradicije gotovinskega poslovanja z več kot 40 odstotki še vedno najbolj priljubljeno plačilo po povzetju, vendar elektronska plačila v zadnjih letih naraščajo. V letu 2016 se je s kreditno kartico zaključila petina nakupov.
Med hrvaškimi spletnimi kupci je poleg plačila po povzetju na prvem mestu plačevanje z orodjem Paypal, s katerim se zaključi skoraj tretjina nakupov. Razloge za to raziskovalci iščejo v naklonjenosti tamkajšnjih kupcev globalnim platformam, kot sta Ebay in Aliexpress.
Med državama podobno obstajajo pomembne razlike v naklonjenosti domačim oziroma tujim spletnim trgovcem. Skoraj polovica slovenskih spletnih kupcev nakupuje izključno doma, na Hrvaškem zgolj 22 odstotkov. Na drugi strani 40 odstotkov hrvaških spletnih kupcev večinoma nakupuje v tujini, v Sloveniji je takih manj kot petina.
Raziskavo spletnega nakupovanja Shopper's Mind 2016-2017 izvaja podjetje Ceneje skupaj z agencijo Valicon. Novembra lani je zajela 22.633 slovenskih spletnih uporabnikov, marca letos pa še 22.437 uporabnikov na Hrvaškem.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.