Računsko sodišče: Neuspešni pri uvajanju javno-zasebnega partnerstva

Vlada in ministrstvo za finance v obdobju od začetka leta 2007 do konca leta 2016 nista bila uspešna pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva, ugotavlja računsko sodišče. Zato predlaga popravljalne ukrepe.
Fotografija: Roman Šipić
Odpri galerijo
Roman Šipić

Vlada in ministrstvo nista vzpostavila vseh pogojev za razvoj javno-zasebnega partnerstva. Pravni okvir je imel številne pomanjkljivosti. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ne določa jasno in nedvoumno pojma javno-zasebnega partnerstva, ne ureja ustrezno prenosa tveganja, načina poročanja, načina zbiranja podatkov, nadzora, sankcij za kršitve in podobno, je v danes objavljenem revizijskem poročilu nanizalo računsko sodišče.

"Revidiranca sta številne pomanjkljivosti zakona o javno-zasebnem partnerstvu zaznala že kmalu po njegovi uveljavitvi, kljub temu pa v desetletju, ki je sledilo, nista pripravila in predlagala potrebnih sprememb," je ugotovilo.

Vlada ni vzpostavila ustrezne organizacijske podpore, saj ni zagotovila delovanja sveta vlade za javno-zasebno partnerstvo ali pa ga ukinila. Poleg tega ni sprejela strategije in ciljev na tem področju in jih ni določila niti v drugih strateških dokumentih.

Ministrstvo je sprva vzpostavilo organizacijsko enoto za razvoj in podporo na področju javno-zasebnega partnerstva, vendar pa se je ta enota postopoma manjšala in večinoma niti ni bila delujoča. Tako ni bilo ustreznih analiz o evidentiranih izvedenih projektih, postopkovnih priročnikov, smernic in standardov.

"Od uveljavitve zakona o javno-zasebnem partnerstvu je bil na državni ravni izveden le en infrastrukturni projekt javno-zasebnega partnerstva, ministrstvo ali vlada pa nista analizirala vzrokov za nezanimanje za javno-zasebno partnerstvo pri javnih in zasebnih partnerjih, predvsem na državni ravni," pravi računsko sodišče.

Ministrstvo je za področje javno-zasebnega partnerstva določilo cilje le v strategiji ministrstva za finance za obdobje 2009-2012, vendar pa tudi ti cilji niso bili trajnostno naravnani, določljivi, merljivi, realni in časovno opredeljeni.

Vlada in ministrstvo tudi nista vzpostavila ustreznega načina spremljanja doseganja ciljev; ministrstvo o (ne)doseganju ciljev ni seznanjalo vlade, vlada pa ne DZ.

Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morata izkazati popravljalne ukrepe, ter podalo več priporočil za izboljšanje stanja.

Več iz rubrike

Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni

Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.

Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo

Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.

Skoraj desetodstotno zvišanje cen počitniških storitev. Se draži tudi hrana?

Junijska inflacija znaša 0,8 odstotka, letna rast cen življenjskih potrebščin se je povzpela na 2,2 odstotka.

TOP 300: Dobavitelji avtomobilske industrije čistijo bilance

Več velikih avtomobilskih podjetij je v postopku poslovnega in finančnega preoblikovanja.