Prodajalci Cimosa z alternativnim načrtom za zagotovitev nadaljnjega delovanja družbe
Načrt predvideva podobne ukrepe, kot so bili predvideni v dosedanjih pogajanjih. S tem nameravajo zagotovili možnosti za nadaljnje delovanje Cimosa.
"Zadnje kritično odprto vprašanje pri prodaji družbe italijanski TCH Cogeme je bil sporazum s hrvaško slabo banko. Čeprav so tako ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski državni holding kot DUTB vložili vse napore v uspešen zaključek transakcije in je investitor aktivno sodeloval pri pogajanjih s hrvaško stranjo, na koncu ni bil zadovoljen z rezultatom pogajanj," so danes sporočili iz DUTB.
Prodajni postopek je stekel avgusta lani, ko so se za skupno prodajo 92,3-odstotnega deleža Cimosa odločili DUTB (47,5 odstotka), država oz. SDH (24,26 odstotka), NLB (9,44 odstotka), Gorenjska banka (5,74 odstotka), Abanka Vipa (2,42 odstotka), NKBM (2,2 odstotka) in SID banka (0,74 odstotka). Pogodbo so oktobra lani nato podpisali z edinim preostalim interesentom, italijanskim skladom Palladio Finanziaria oz. njegovo družbo TCH Cogeme.
Ob podpisu pogodbe so mediji poročali, da transakcija, ki je ocenjena na 110 milijonov evrov, vključuje kupnino v višini zgolj 100.000 evrov, ostalo pa se navezuje na dolžniško razbremenitev koprske družbe.
Razumeti je bilo, da bodo banke upnice v skladu z dogovorom odpisale za okoli 140 milijonov evrov dolga, tako da bo znašal še vzdržnih približno 110 milijonov evrov. Nekateri mediji so ob tem pisali, da so se italijanski lastniki zavezali poravnati večji del tega zneska.
TCH Cogeme je ob tem napovedal, da bo po zaključku transakcije Cimosu zagotovil 20 milijonov evrov svežega kapitala za podporo in spodbuditev načrtovanih naložb za modernizacijo proizvodnje ter za zaključek prestrukturiranja.
Italijanski kupci so napovedali tudi, da se bodo potrudili v čim krajšem času pridobili nova naročila za Cimos, ki jih je tudi zaradi negotove poslovne in finančne situacije v zadnjih letih primanjkovalo.
A izvedba posla je bila povezana z nekaterimi odložnimi pogoji. Najpomembnejši je bil povezani s Cimosovim pravnim sporom na Hrvaškem zaradi terjatev hrvaške slabe banke DAB. Dogovor za rešitev spora sta minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dosegla konec januarja, se je pa dokončna uskladitev glede sporazuma zavlekla v čas po poteku roka za izpolnitev odložnih pogojev. Dokončno je bila rešitev usklajena šele minuli teden.
Poleg tega je bil podpis sporazuma pogojevan s tem, da italijanski sklad pred tem izvede transakcijo. Predstavniki slovenskega gospodarskega ministrstva ter prodajalcev na čelu z DUTB so minuli teden sicer zatrjevali, da pogovori z Italijani še potekajo.
Dogovor med ministroma je sicer predvideval, da bi dolg Cimosa na Hrvaškem - ki izvira iz 90. let minulega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel okoli 20 milijonov evrov posojila, po propadu banke pa je dolg, ki naj bi po nekaterih podatkih z obrestmi narasel na 57 milijonov evrov, prevzela hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), ki je proti Cimosu tudi vložila tožbo - odkupila DUTB, in sicer za sedem milijonov evrov, DAB pa bi umaknil tožbe proti Cimosu.
A iz TCH Cogeme, so danes, tako kot že minuli ponedeljek, sporočili, da odložni pogoji do izteka roka konec januarja niso bili izpolnjeni in da so se zato umaknili iz nameravane transakcije.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese