"Problem je, če nekdo obravnava živilo kot zdravilo"

S kakšnimi izzivi se srečujejo proizvajalci, distributerji in prodajalci pri trženju prehranskih dopolnil, kjer je največja ovira zakonodaja s področja zdravstvenih trditev? Kako bi ta morala biti po vašem mnenju urejena? Ali je res, da je v Italiji zakonodaja veliko manj stroga?

Zakonodaja pri nas predvsem ni dodelana, prav tako so težave pri interpretaciji v praksi. Določena določila različni inšpektorji različno tolmačijo. To je tudi eno od področij, kjer prost pretok blaga znotraj meja EU enostavno ne deluje, kar vpliva tudi na uvoznike iz tretjih držav. Tako ni nepomembno, katero državo si izberejo za vstopno točko v EU. Države članice imajo tudi različen odnos do lastnih proizvajalcev, saj dodatne zahteve nacionalne zakonodaje obremenijo predvsem njih. Težko je reči, da je v posamezni državi zakonodaja manj stroga, saj je to odvisno od obravnavane kategorije prehranskih dopolnil, pa tudi od tega, ali gledamo število kazni, ali kako visoke so posamezne kazni, ali pa kako transparentno posamezna država sporoča specifične zahteve.« »

Kakšni so izzivi na področju obdavčenja?

Naša zakonodaja prehranska dopolnila uvršča med izdelke z znižano davčno stopnjo. Težave se pojavljajo pri tem, kdo preverja, ali je neki izdelek ustrezno opredeljen kot prehransko dopolnilo, in kakšne kriterije pri tem uporablja. Obravnava posameznih izdelkov je nemogoča, saj je trg zelo živ – izdelki nanj prihajajo in odhajajo vsak dan – pa tudi zelo obsežen. Trenutno je po podatkih baze P3 Professional na trgu okoli 6000 različnih izdelkov. Sama klasifikacija prehranskih dopolnil je zelo zahteven strokoven problem, zato je nujno medsektorsko sodelovanje na strani pristojnih institucij, predvsem pa upamo, da bo naše združenje vključeno v to delo, preden bodo sprejeti kakršnikoli ukrepi. Z letošnjimi posegi v carinske stopnje posameznih izdelkov so naši člani že utrpeli precejšnjo škodo, katere obseg še ocenjujemo. Ker gre pogosto za mikropodjetja, tovrstna tveganja lahko zanje mimogrede pomenijo razliko med stečajem in preživetjem.

Kako velik je trg prehranskih dopolnil v Sloveniji, kakšna so predvidevanja za prihodnost, pri kateri starostni skupini se pričakuje rast povpraševanja?

Velikosti trga prehranskih dopolnil v Sloveniji ne poznamo, saj ustreznih podatkov nihče ne vodi. Težava je že uvrstitev izdelkov, saj na primer po naših informacijah pristojni organi nekatera zdravila, ki jih zavarovalnica ne krije, uvrščajo med prehranska dopolnila. Moja osebna ocena je, da trg v Sloveniji predstavlja približno 60 milijonov evrov.

PREBERITE ŠE:

• Prehranska dopolnila brez vsakega nadzora, prodaja kljub temu strmo narašča
• Previdno z informacijami na spletu
• Spirulina in probiotiki – so sploh koristni?
• Koloidno srebro je izredno škodljivo in za uporabo ni dovoljeno

Povpraševanje raste v skoraj vseh segmentih, pri čemer že več let osebno opozarjam, da gre za nekaj nakupnih vedenjskih specifik. Pogosto gre namreč za družinske nakupe. Ko je na primer mama prepričana, da je treba v določeni situaciji jemati prehranska dopolnila, jih bo kupila še za otroke in moža pa še za starše. O nakupnem vedenju je pri prehranskih dopolnilih tudi precej kulturnih razlik med državami, zato ne gre prenašati tujih podatkov v naše okolje. Za ilustracijo naj navedem velikost pakiranj. Američani bodo raje vzeli čim večja, medtem ko se pri nas ljudje praviloma odločajo za manjša. Trenutna cena na pakiranje je pri nas psihološko odločilna, čeprav je to popolnoma iracionalen faktor.

Farmacevti opozarjajo, da je problem, ker pri prehranskih dopolnilih, ki niso registrirana kot zdravilo, ni nobenega nadzora vsebine in se zato lahko v njih prodaja tako rekoč karkoli. Kako vi gledate na to problematiko?

Primerjava kakovosti prehranskih dopolnil z zdravili ne zdrži nobene strokovne presoje, saj imajo različen namen in popolnoma druga izhodišča v pristopih k zagotavljanju kakovosti. Pitna voda bi tako padla na vseh parametrih vode za injiciranje, ki je zdravilo, pa to ne pomeni, da je s to vodo karkoli narobe. Je pa seveda problem, če nekdo obravnava živilo kot zdravilo. To je, kot če bi se odpeljali z vespo ali celo skirojem na avtocesto. Ni samo protizakonito, je tudi skregano z vsako zdravo pametjo.

Seveda je tudi pri prehranskih dopolnilih tako kot pri vseh izdelkih veliko ravni kakovosti in vsi prodajni kanali sami izbirajo, kaj bodo uvrstili na svoje police. Prav pri lekarniški dejavnosti je bila prenovljena zakonodaja podlaga za transparentno komunikacijo kriterijev za selekcijo izdelkov. Poleg tega imamo kup mehanizmov za nadzor trga, od RASFF (Rapid Alert System for Food and Feed) do nutrivigilance, to je spremljanja neželenih učinkov prehranskih dopolnil, v katero upamo, da se bo vključilo čim več naših lekarn in s tem prispevalo k dvigu kakovosti trga prehranskih dopolnil. Seveda želimo biti kot Združenje za prehranska dopolnila aktiven deležnik in tvorno sodelovati tako s pristojnimi organi kot s prodajnimi kanali, predvsem pa s potrošniki in njihovimi organizacijami, ki so za nas najpomembnejši.