Pripravljen energetski koncept za pot v nizkoogljično družbo

Energetski koncept Slovenije je strateški dokument na področju energetike, ki bo na podlagi tako projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države kot tudi sprejetih mednarodnih obvez, predvsem tistih znotraj EU, določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo do leta 2030 in okvirno do leta 2050.

Slovenija bo s pomočjo tega dokumenta v naslednjih 20 letih vzpostavila osnove in pogoje za prehod v nizkoogljično družbo. Pri tem bodo imeli vodilno vlogo ukrepi učinkovite rabe energije, večje izkoriščanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter razvoj naprednih energetskih sistemov in storitev.

Predlog je bil pripravljen v širokem procesu javnih posvetov, predstavitev in delavnic, na katerih so sodelovali ministrstva, raziskovalne in druge ustanove, podjetja, nevladne organizacije in številni posamezniki. "Široka javna razprava v času priprave predloga energetskega koncepta je pokazala odločno podporo naši skupni viziji, to je dolgoročnemu prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo," so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Za dolgoročen prehod Slovenije v nizkoogljično družbo pa se bomo morali kot družba tudi dolgoročno soočiti z nekaterimi izjemno zahtevnimi izzivi, na katere bo v prihodnosti treba poiskati učinkovite rešitve. V tem smislu energetski koncept kot ključne izzive naslavlja opuščanje fosilnih virov za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in promet, odločitev o rabi jedrske energije po zaprtju Nuklearne elektrarne Krško ter tehnološki razvoj in komercialni preboj naprednih tehnologij in storitev, predvsem shranjevanja in napredne rabe energije.

Dolgoročni cilji za leto 2050 so že določeni, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 odstotkov glede na leto 1990 na ravni EU. Tudi cilji za leto 2030 bodo skladno z dogovorom voditeljev držav članic določeni na ravni EU, za leto 2020 pa so cilji za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije že določeni na nacionalni ravni. Med njimi so zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 13 odstotkov glede na leto 1990 ter doseči 25-odstoten delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije.

V predlogu je zapisanih pet ključnih ukrepov, s katerimi naj bi dosegli določene usmeritve in cilje. Ti so povečanje energetske učinkovitosti, ozaveščanje porabnikov in ponudnikov o trajnostni oskrbi in ravnanju z energijo, podpora razvoju znanj s področja trajnostne oskrbe in ravnanja z energijo, opuščanje fosilnih virov ob postopnem prehodu na obnovljive in nizkoogljične vire ter uvajanje naprednih energetskih sistemov in storitev.

V konkretnejši obliki bodo ukrepi določeni v prihodnjih akcijskih načrtih, so napovedali na ministrstvu.

Že zdaj pa je jasno, da bomo morali za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev rabo fosilnih goriv zelo omejiti. Velik delež bremena njihovega opuščanja bo prevzela sončna energija, čim prej pa je treba začeti tudi izrabljati razpoložljiv neizkoriščen vetrni potencial. Prehodno podporno vlogo na poti do razogljičenja bo imel tudi zemeljski plin.