Prikrite emisije vozil vsako leto odgovorne za 38.000 smrti

Do nedavnega je bilo število smrti zaradi izpustov dušikovih oksidov ocenjeno na podlagi podatkov, ki so jih posredovali avtomobilski proizvajalci. Po izbruhu afere s Volkswagnovim goljufanjem na testih izpušnih plinov leta 2015 so raziskovalci še intenzivneje pod drobnogled vzeli razliko med količino izpustov pri laboratorijskih testiranjih in v realnih voznih pogojih.

Kot je razkrila študija, objavljena v strokovni reviji Nature, dizelska vozila v realnih pogojih povzročijo najmanj za polovico več škodljivih izpustov kot v laboratoriju, je ugotovitve povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Pri "prikritih" izpustih sicer ne gre le za izpuste, ki jih tako ali drugače prikrijejo avtomobilski proizvajalci, temveč tudi dodatne izpuste, ki so posledica nestrokovnih posegov v vozilo ali slabega vzdrževanja.

Dušikovi oksidi se povežejo z amoniakom in ustvarijo delce, ki lahko prodrejo globoko v pljuča. To je lahko med drugim vzrok rakavih obolenj in kroničnih obolenj dihal ter posledično prezgodnje smrti. Še posebej dovzetni za takšno onesnaženje so starejši in tisti, ki že bolehajo za nekaterimi kroničnimi boleznimi.

"Posledice prikritih emisij dušikovih oksidov iz dizelskih motorjev za javno zdravje so izjemno velike," je opozorila vodja študije in soustanoviteljica raziskovalne skupine za analizo zdravja okolja Susan Anenberg.

Od 107.000 smrti, ki so jih po ocenah znanstvenikov leta 2015 povzročili izpusti iz dizelskih motorjev, jih je okoli 38.000 povezanih z izpusti, ki v uradnih podatkih niso navedeni. Kot opozarjajo znanstveniki, se je proti tem dodatnim izpustom tudi težje boriti, saj je njihovega dejanskega povzročitelja težko odkriti.

Še manj spodbudne pa so napovedi znanstvenikov za prihodnost. Ocenjujejo namreč, da bo onesnaženje z dušikovimi oksidi do leta 2040 zakrivilo 183.000 smrti letno.

Največ emisij dušikovih oksidov v svetovnem merilu sicer prispevajo tovorna vozila za komercialne prevoze in avtobusi. Najnovejši motorji takšnih vozil so že občutno bolj prijazni okolju, a mnogi prevozniki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali varčevanja svojega voznega parka ne posodabljajo pogosto.

Strokovnjaki, ki so sodelovali pri nastanku študije, tako kot eno od možnosti za izboljšanje stanja navajajo strožjo zakonodajo za težka motorna vozila, ki bi med drugim vključevala omejitev vožnje v določenih območjih za bolj umazane motorje. Nekatere države sicer že poznajo uredbo, po kateri se lahko na javne razpise prijavljajo le ponudniki z motorji najvišjega standarda euro 6.