Prihodnost filmske industrije je jasna

Filmska industrija preživlja težke čase. Vsi prostori za produkcijo filmov so uradno »pod ključem«, večina talentov pred ali za kamero, pa šele počasi izstopa iz karantene. Filmski festivali so preklicani ali preseljeni na splet, kinodvorane so po večini zaprte, industrijo pa čaka negotova gospodarska prihodnost.

Kljub temu so se nekateri ustvarjalci filmov prilagodili. V novicah se že pojavljajo filmi, ki se nanašajo pandemijo koronavirusa. Corona je prvi celovečerni film na to temo; nizkoproračunski film, posnet v pokvarjenem dvigalu z eno kamero in v enem kadru.
Še en film v produkciji, ki bo verjetno precej pomemben, je Songbird. Film je postavljen dve leti v prihodnost, kjer pandemija še vedno razsaja in karantena še vedno velja. Vse večje produkcijske hiše bodo pozorno spremljale to produkcijo, saj bo kot prva uvedla nove zdravstvene in varnostne protokole v vseh elementih proizvodnega procesa.


Poleg teh produkcij se začenjajo pojavljati tudi snemanja pred zelenim platnom. Načrtovan je ponoven zagon zaustavljenih filmov, kot je Avatar 2, hkrati pa se studii pripravljajo na novo produkcijo, ki bo upoštevala varnostno razdaljo pri socialnih stikih. Pinewood Atlanta Studios naj bi že vložil milijon dolarjev (900.000 evrov) v varnostne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe za vse zaposlene. Govorimo o velikih hollywoodskih hišah, ki si to lahko privoščijo. Manjši studii in neodvisne produkcije te igre ne morejo igrati.
 

Nova normalnost

Kako se bo torej filmska industrija prilagodila? Izzivov, s katerimi se sooča industrija, ne gre podcenjevati. Filmski studii in lokacije so prostori, napolnjeni z ljudmi in burnim dogajanjem. Filmska ekipa in igralci pogosto stojijo blizu drug drugemu in med njimi je tesen telesni stik. Maskerji, frizerji, kostumografi ter vsa oprema, ki se izmenjava med člani ekipe. Vse to je del problema.

Čeprav je bilo napisano v svetu pred izbruhom novega koronavirusa, poročilo »Future of Film« ponuja nekaj koristnih razmišljanj o tem, kako ustrezno odgovoriti na sedanje izzive z uporabo inovativnih »virtualnih tehnik«.
Poročilo prikazuje vizijo prihodnosti filma, ki je »vseobsežna, trajnostna in nagrajuje inovativnost in ustvarjalnost«. Toda argument, da so virtualne proizvodne tehnike ključne za dosego tega cilja, je zelo preroški.

Industriji je skozi poročilo ponujen slikovit model, s pomočjo katerega se bo odzvala na izredne izzive, ki jih je prinesla pandemija. Videti je, da bodo morale vse filmske produkcije, ki so se zaustavile zaradi pandemije, preklopiti na virtualne produkcijske tehnike, če bodo želele v celoti izpeljati ukrepe omejevanja socialnih stikov.


Odkar so začeli vključevati digitalno tehnologijo v filmsko produkcijo, je bila ena od njenih glavnih prednosti ekonomski prihranek. Denimo zmanjšanje potreb po dragih mednarodnih potovanjih ali »samodejna zamenjava dialoga« - eden od končnih postopkov v postprodukciji, kjer lahko igralci v nekem oddaljenem studiu posnamejo nadomestni dialog, ki ga je mogoče vstaviti na že posneti material.

Takšne virtualne postprodukcijske rešitve naj bi bile v prihodnje vključene v vse stopnje proizvodnje, od začetnih faz načrtovanja do izdelave scenarijev. Proces, znan kot »pre-viz«, pred-vizualizacija filmskega sveta, kjer režiser sprejme kreativne odločitve in producenti logistične, je korenito spremenil tradicionalni cikel filmske produkcije, ki obstaja že od rojstva filma. To pomeni, da se postprodukcija začne na začetku ustvarjalnega cikla in ne na koncu, nekateri filmi pa so zdaj lahko v celoti narejeni v pred-vizualiziranih virtualnih okoljih.

Za primer vzemimo novo različico filma Levji kralj, ki je bil narejen z uporabo virtualnih prizorišč. Virtualna lokacija omogoča številnim kreativnim članom produkcijskega osebja, vključno z režiserji in igralci, da si ogledajo kompozicijo fotorealističnih računalniško animiranih prizorov na zaslonih. Igralci lahko celo igrajo v tem digitalnem okolju.

Ustvarjalno distanciranje

V filmu Gravity, ki je prejel sedem oskarjev, so edini resnični posnetki obrazi glavnih igralcev, vse drugo je bilo ustvarjeno z računalnikom. Virtualna produkcija pomeni tudi, da produkcijski ekipi ni treba biti v istem prostoru. Ustvarjalne ekipe lahko še naprej sodelujejo, čeprav so v različnih krajih.

Vse to je mogoče s pomočjo tehnologije računalniških iger, zlasti »igralnih pogonov«, kot sta Unity in Unreal Engine, ki omogočajo sprotno ustvarjanje grafičnih in vizualnih učinkov. Ti pogoni se rutinsko uporabljajo v visokoproračunskih produkcijah s posebnimi učinki, kot je Solo: A Star Wars Story, hkrati pa neodvisnim ustvarjalcem omogočajo ustvarjanje filmov v igralnih okoljih. Igranje v živo je popolnoma izkoreninjeno in nadomeščeno s simulacijo resničnega sveta. Adam, uspešna serija kratkih filmov Neilla Blomkampa, je je bila v celoti ustvarjena v pogonu Unity.

Zgodnji pokazatelji kažejo, da gre za vrste filmov, ki bi lahko bili značilni za filmsko pokrajino po koncu korona krize. Širijo se tudi tako imenovani »screenlife« filmi, kjer vse snemanje poteka prek računov družbenih medijev in spletnih kamer. Taka primera sta filma Unfriended in Profile.

Vroča razprava poteka o tem, kako bo filmska industrija izšla iz te krize v smislu novih poslovnih modelov, estetskih praks in tehnične infrastrukture. Z zagotovostjo pa lahko trdimo, da so te virtualne proizvodne tehnologije, ki so se večinoma štele za nastajajoče in nekoliko nišne priložnosti prihodnosti, postale nujne z ustvarjalnega in gospodarskega vidika.