Prihaja prva številka poslovne revije Svet kapitala

V njej pišemo o političnem kadrovanju, novodobni mafiji, elitnih klubih in minimalizmu.
Fotografija: People participate in the annual
Odpri galerijo
People participate in the annual "No Pants Subway Ride" in New York City, U.S., January 12, 2020. REUTERS/Brendan McDermid TPX IMAGES OF THE DAY - RC2NEE9LIZQH

Delova poslovna revija Svet kapitala, ki bo izhajala vsak zadnji četrtek v mesecu, tokrat 30. januarja, bo ponujala nadgrajene, poglobljene in še bolj raznolike zgodbe iz globalnega in lokalnega okolja, finančnega in pravnega sveta, marketinga, prodaje in vodenja, borze in finančnih naložb, poglabljala se bo v krožno gospodarstvo, informacijske tehnologije, multimedijo, znanost in iskala relevantne nasvete za kakovostnejše in svobodnejše življenje ter avtentičen poslovni življenjski slog.

O čem pišemo v prvi številki?

V tokratni številki, ki jo lahko kupite v specializiranih prodajalnah ali pa v naši spletni trafiki,  najdete zgodbe, kot so:  


Miha Jenko se je poglobil v sporne prakse političnega kadrovanja, saj analize ekonomistov kažejo, da se država ni izkazala kot lastnica in nadzornica podjetij, ki so (bila) v njeni lasti. Po izračunih so le do leta 2015 negativni ekonomski vplivi vpetosti države v gospodarstvo znašali 13 milijard evrov, tretjino tedanjega BDP. Ker gre običajno za velika podjetja, pa ta svoje neučinkovito poslovanje prenašajo po celotni verigi vrednosti navzgor in navzdol in zavirajo rast celotnega gospodarstva.



Tej Gonza je napisal recenzijo odlične knjige Kapitalism, alone izpod peresa priznanega ekonomista dr. Branka Milanovića, profesorja na City University of New York, ki je bil dolga leta tudi na položaju vrhovnega ekonomista Svetovne banke. Življenjsko delo je posvetil neenakosti, stroko pa pred kratkim osvojil s t. i. slonovo krivuljo, ki pokaže, kdo so zmagovalci in kdo poraženci globalizacije. Glavni del svoje nove knjige posveti vprašanju, kako liberalni kapitalizem poglablja že zdaj nevzdržno neenakost.



Milan Ilić prek pogovora z novinarjem, Pulitzerjevim nagrajencem in raziskovalcem mednarodnega organiziranega kriminala Misho Glennyjem, avtorjem serije McMafia, leta 2018 predvajane na BBC, odkriva novodobne mafijske prijeme, katerih cilj ni več pranje denarja, ampak pranje ugleda. Za politike in gospodarstvenike.

Barbara Kramžar iz New Yorka poroča o ameriški predvolilni tekmi in preigrava morebitne scenarije izvolitve tega ali onega. Marsikdo ne verjame, da bo demokratom uspelo premagati Trumpa. Med njimi je tudi Micheal Bloomberg, ki meni, da ameriško gospodarstvo deluje zelo dobro za ljudi, kot sta on sam ali njegov donedavni newyorški sosed Donald Trump, ne pa tudi za veliko večino Američanov.



Simona Drevenšek piše o lažni trajnosti podjetij. Eden od razlogov, da nenehno ubijamo planet, je ta, da strupeni učinki naših odpadkov niso vidni na računih – če ne plačate več zaradi okoljske škode, bodo odpadki na koncu zastrupili vaše sosede in otroke.

Soho House ...
Soho House ...


Mitja Tuškej, strateg in partner iz skupine Formitas, razlaga, kako pomembna je korelacija med življenjskim slogom in uporabo znamk. Za oglaševanje so najbolj odprti »zejevci«, »žurerji« in »novi družinci«. »Super starši« so pogosto zanj bolj odprti kot »mladi konservativci«, čeprav sodijo v generacijo, ki je v povprečju skoraj 20 let starejša.
 
Boštjan J. Turk razmišlja o preobremenjenosti današnjega človeka. Težke debate ob neprimernem času ob utrujenih možganih pogosto privedejo tudi do konfliktov, celo do histeričnih izpadov, vse to pa se prenaša na nedolžne otroke, ki hočeš nočeš postanejo kolateralna žrtev preobremen­jenih staršev.


 
Mateja Arnež se je poglobila v minimalističen življenjski slog, ki ga lahko uspešno vpeljemo tudi v poslovni svet. Poanta minimalizma tako ni v popolni odpovedi denarju, kot je to leta 2008 storil Mark Boyle (moneyless man), niti vam ni treba do golih sten izprazniti stanovanja in se odpovedati vsej lastnini, pač pa se po načelih minimalizma kot nekakšnega orodja znebite vseh nepomembnih stvari in svojo pozornost usmerite v tisto, kar vam je resnično pomembno.


 
Danaja Vegel je raziskala poslovni model elitnega kluba Soho House. Gre za klub mladih, ki se je razširil že po vsem svetu in danes velja za posvečen ideal življenjskega sloga tistih, ki delajo »on the go« in z bankami, finančnimi institucijami in karierami odvetnikov nočejo imeti nič skupnega. Superge in puloverji s kapuco (z drugimi besedami: posamezniki s kariero v medijih, oglaševanju, glasbi in umetnosti) imajo prednost pred brezhibno krojenimi oblekami in kravatami s podpisom italijanskih modnih hiš. A v Soho House se bojda v času evropske premiere Tarantinovega filma Bilo je nekoč v Hollywoodu nastanita tudi Leonardo DiCaprio in Brad Pitt.
 
 
 
 

Več iz rubrike

aktualno

Novo stanovanje v Avstriji stane deset letnih plač

V mednarodni primerjavi so najemnine na Dunaju še vedno razmeroma nizke, kaže Deloittova študija.

aktualno

Nemška aplikacija »covid-19« že prvi dan s 6,5 milijona uporabnikov

Nemci so aplikacijo za sledenje stikom vpeljali že junija, zagon aplikacije pa je bil izredno uspešen; v le 24 urah jo je uporabljalo 7,8 odstotkov prebivalstva.

aktualno

Hude posledice za milenijce in generacijo Z

Deloittova raziskava razkriva »odporno generacijo«: covid-19 prinaša hude posledice za milenijce in generacijo Z, a ti v njej vidijo priložnost za razmislek in ukrepanje.

aktualno

Iztok Seljak, Hidria: Kriza nikakor ni mimo

V skupini Hidria so junija in julija naročila po koronskem šoku začela rasti, a v podjetju ostajajo previdni, je v intervjuju za STA povedal direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak.

Komentarji: