Preverili smo, kako bodo ravnali dobavitelji Agrokorja

Vsakič, ko Ante Ramljak hrvaški javnosti zagotovi, da davkoplačevalci ne bodo plačevali za sanacijo Agrokorja, bi moralo dobavitelje zaboleti v žepu. Kdo, če ne dobavitelji in drugi upniki, bo kril dvomilijardno luknjo, se v teh dneh lahko vprašajo dobavitelji.
Fotografija: Blaž Samec
Odpri galerijo
Blaž Samec

Zaskrbljenost in previdnost sta pojma, ki dan po objavi šokantnih podatkov o zavajanju Agrokorja pod vodstvom Ivice Todorića, opisujeta razpoloženje med dobavitelji Agrokorju in Mercatorju.

Minister ni presenečen

Ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v ponedeljek razkrite številke niso presenetile. Poudaril pa je, da slovenska podjetja za težave Agrokorja niso odgovorna, zato ne bo dovolil, da se kriza »kot nalezljiva bolezen« prenese tudi na naše kmete in živilsko industrijo. Minister upa, da se bo Mercator prestrukturiral za dolgoročno stabilno poslovanje. Po razkritju finančnih malverzacij v Agrokorju pa verjame, da so podatki o Mercatorjevem poslovanju v letih 2015 in 2016 takšni, kot so bili predstavljeni.

Država si za Mercator želi, da bi pripravil konkurenčen poslovni model, ki bi optimiziral poslovanje in ga prilagodil trdi konkurenci. Čeprav Slovenija podpira lex Agrokor, v vladi ne bodo privolili, da bi pod ta zakon uvrstili tudi Mercator, glede česar so se pritožili tudi na sodišče. Počivalšek je pri tem včeraj izrazil pričakovanje, da bo sodišče pospešilo svoje odločanje.

Dobavitelji so nemirni

Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na GZS pravi, da so podjetja, ki so v preteklosti poslovala z Agrokorjem, prijavila terjatve po predpisanih postopkih, zdaj pa čakajo na razplet. Nekateri od njih so sodelovanje z njim prekinili, nekateri pa so sklenili, da bodo vztrajali. Vsi budno spremljajo dogajanje, vsako potezo pretehtajo, posebne panike pa ni mogoče čutiti. Podatkov o tem, koliko se dobavlja v Agrokorjevo mrežo, ni, število dobaviteljev pa gotovo ni veliko. Po oceni Zagorčeve slovenskih živilskih podjetij, ki prodajajo neposredno hrvaški verigi ni več kot 50, obseg trgovanja vsakega posameznega pa ni tak, da bi vodil v odvisnost.

Več na Delo.si

Več iz rubrike