Preprečevanja pranja denarja v bankah pred leti in danes

Skupina predstavnikov Banke Slovenije, Združenja bank, finančnega ministrstva, poslovnih bank in urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) je ugotovila, da je ranljivost bančnega sektorja za pranje denarja in financiranje terorizma - srednja. Kontrolno okolje bank je bilo razmeroma dobro ocenjeno; nekoliko bolje so bile ocenjene politike in postopki, nekoliko šibkejše pa je njihovo izvajanje.

Tudi Banka Slovenije je ocenjevala, da so banke skladno z zakonskimi zahtevami in izdanimi usmeritvami vzpostavile ustrezne sisteme, slabše pa je izvajanje predpisanih ukrepov v praksi. To potrjujejo tudi kršitve, ki jih ugotavlja centralna banka, je navedeno v poročilu o izvedbi nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma iz leta 2015, ki je bilo dopolnjeno leto pozneje.

Kljub temu je Banka Slovenije ugotavljala, je še navedeno v poročilu, da so banke v zadnjih letih imenovale strokovne pooblaščence za preprečevanje pranja denarja in to funkcijo znotraj banke tudi ustrezno umestile. Banke so pri sklepanju poslovnih razmerij postale precej previdnejše in tudi zavrnejo ali prekinejo sodelovanje z določeno stranko, če so tveganja previsoka. Namenile so tudi veliko pozornost vzpostavitvi informacijskih sistemov, ki zagotavljajo podporo pri prepoznavanju sumljivega poslovanja, ki so ga banke dolžne sporočiti UPPD.

Informacijska podpora za spremljanje transakcij ter zavezanost zaposlenih doslednemu izvajanju predpisanih ukrepov sta bila tudi ključna dejavnika, ki sta pripomogla k rastočemu trendu prijav sumljivega poslovanja, še ugotavljajo. Banke so leta 2009 sporočile UPPD 155 primerov sumljivega poslovanja, leta 2013 več kot 500, lani pa 361. Med vsemi prijavami, ki jih prejme UPPD, jih povprečno 78 odstotkov dobijo od bank.

Več na Delo.si