Premiki na lestvici konkurenčnosti: Singapur iz tretjega na prvo mesto

Lestvica konkurenčnosti 63 držav iz celega sveta kaže na to, da je vodilno smer prevzela Azija, na prvem mestu je Singapur, na drugem Hongkong, ZDA, so po novem šele tretje. Razlog za spremembe na prvih mestih je predvsem pospešen tehnološki in infrastrukturni razvoj Singapurja in Hongkonga.  Sledi Švica, ki je izboljšala svojo konkurenčnost za eno mesto, nato Združeni arabski emirati, Nizozemska, Irska, Danska, Švedska in Katar. Evropa v napredovanju zaostaja, kljub temu pa se še vedno polovica njenih držav uvrša med prvo deseterico. Slovenija je na 37. mestu in s tem v skupini držav, ki so zadržale lansko uvrstitev.
 

 
Za napredek Irske, ki je bila v globalni finančni krizi zelo prizadeta, je zaslužena predvsem reorganizacija in optimizacija javnega sektorja ter večji delež tujih neposrednih naložb, je poudaril dr. Peter Stanovnik iz Inšituta za ekonomska raziskovanja na predstavitvi rezultatov na sedežu Spirita.

Največji premik je dosegla Savdska Arabija zaradi prihodkov od nafte, so pa v preteklih letih izjemno veliko vlagali tudi v izobraževalni sistem. Velik napredek je dosegla tudi Indonezija predvsem zaradi napredka na področju davkov in stabilnega političnega okolja ter poceni delovne sile.

Precej je med nam podobnimi državami napredovala Litva, za tri mesta, razlog pa je predvsem v podjetniški digitalni preobrazbi. V tej kategoriji sta Slovenijo prehiteli tudi Češka in Estonija.

Slovenija je med zadnjo finančno krizo padla najgloblje, in sicer za kar 20 mest. Padec je bil precej večji kot v državah primerjave. Od leta 2014 sicer izboljšuje konkurenčnost na vseh merjenih področjih. Še vedno pa nam gre zelo slabo na področju mednarodnih investicij, fiskalne politike in na trgu dela, kjer smo povsod nad 50. mestom. 

V letošnjem letu smo se po konkurenčnosti močno približali Češki in Estoniji, ki sta v zadnji dveh oz. treh letih izgubili nekaj mest na lestvici.



Naša prednost je nedvomno izvoz, je spomnila Sonja Uršič iz omenjenega inštituta. V letošnjem letu je konkurenčna prednost tudi cenovna konkurenčnost , kjer smo na 12. mestu, v mednarodni trgovini smo na 11. mestu, a smo na vseh teh področjih rahlo padli v primerjavi z lanskim letom. Visoko se uvrščamo tudi na področju izobraževanja, kjer smo na 17 mestu. 

»Raven investicij v BDP je še vedno prenizka, po obsegu bruto investicij v osnovna sredstva smo še vedno na 56. mestu. To je, če želimo povečati konkurenčnost, potrebno spremeniti,« je poudarila Uršičeva. S tem se je strinjal tudi Stanovnik, ki je poudaril, da bo slovensko gospodarstvo glede na podatke iz raziskave o konkurenčnosti težko uresničilo cilj, ki je do leta 2025 povečati dodano vrednost na zaposlenega na 60.000 evrov.

»To bi zahtevalo bistveno prestrukturiranje tako industrije kot javnega sektorja. Problem je povezan s poslovnim okoljem in menedžmentom. Potrebno bo investirati dobičke v inovativne projekte in se bolj vključiti v mednarodne verige vrednosti. Premalo smo vključeni v finančne tokove. V Sloveniji  imamo v raziskovalne projekte na leto vloženih približno 100 milijonov evrov, Avstrija pa dve milijardi evrov. Tukaj ne gre le za evropska sredstva, ampak tudi neposredne investicije v razvojno raziskovalno dejavnost.«

Stanovnik je spomnil še na problem črpanja kohezijskih sredstev. »Slovenija jih v okviru sedanje finančen perspektive črpa bistveno premalo, v naslednjih dveh letih po potrebno pohiteti, ker po letu 2021 ne bomo več neto prejemniki.«

 
Opomba: Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju nam pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot same. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti torej ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo; lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.