Preiskava sumov pranja denarja tudi v Novi KBM

Zahtevo za ustanovitev te komisije je vložila skupina poslancev SMC po tistem, ko je komisija DZ, ki preiskuje vzroke za nastanek bančne luknje, v dokumentih odkrila, da je iranski državljan v NLB odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke, pri tem pa naj bi opral približno milijardo dolarjev.

Ravno v času, ko je zasliševala nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, pa je italijanski poslovni časnik Il Sole 24 ore razkril, da naj bi tudi Novo KBM uporabili za pranje denarja iz nezakonitih poslov. V njenih poslovalnicah v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici naj bi sumljive posle opravljali italijanski državljani.

Zato je komisija za preiskavo suma pranja denarja v NLB konec septembra DZ predlagala razširitev obsega preiskave na plačilni promet s tujino oziroma plačila prek Nove KBM. Ta se bo po predlogu komisije, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), osredotočila na preiskavo tega področja od začetka leta 2008 do 21. aprila 2016. S tem predlogom se je DZ danes seznanil in razširitev odredil.

Möderndorfer je danes predlog razširitve argumentiral z besedami, da bi bilo smiselno obe preiskavi voditi vzporedno, saj se ugotavljanje tako politične odgovornosti ter odgovornosti državnih organov ter ustreznosti zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, v obeh primerih prepletata. Poleg tega je preiskovalna komisija o sumih pranja denarja v obeh takrat večinsko državnih bankah po njegovih besedah pred zahtevno nalogo, da obe preiskavi konča do konca tega mandata.

Opozicijska SDS medtem ocenjuje, da bi komisija s tem rada zameglila primer NLB. Branko Grims (SDS) je danes spomnil na razsežnosti sumov pranja denarja v NLB, ki naj bi služil financiranju iranskega jedrskega programa. V zadevi NLB gre po njegovih besedah za milijardo dolarjev, po nekaterih podatkih celo milijardo evrov, v primeru Nove KBM pa naj bi bile številke nekaj milijonov.

Nepotrebna se mu zdi že sama Möderndorferjeva komisija, saj je po njegovem prepričanju odgovornost tistih, ki so bili takrat o dogajanju obveščeni, pa niso ukrepali, jasna, DZ pa jo je ugotovil s potrditvijo ugotovitev vmesnega poročila bančne preiskovalne komisije DZ in posebnega poročila komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Tudi Matej Tonin (NSi) je spomnil na dosedanje ugotovitve glede sumov pranja denarja v NLB. Bančna preiskovalna komisija in komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb sta po njegovih besedah zbrali ogromno gradiva, tudi dokazov za pregon, temeljno vprašanje pa je, ali volja za pregon sploh obstaja, ker nekateri visoki javni uradniki še danes zasedajo pomembne pozicije.

Tudi njemu se na prvi pogled zdi, da se želi zgodbo s širitvijo dela komisije nekoliko politično uravnotežiti, saj da so bili vodilni ljudje v Novi KBM blizu SDS. Komisija bo po njegovem prepričanju zašla, če bo nesorazmeren del svojih aktivnosti osredotočila na dogajanje v Novi KBM namesto na dogajanje v NLB, v katero je po njegovih besedah vpletena »globoka država oz. strici iz ozadja«.

Več na Delo.si