Predstavitev 10 nominirank za Inženirko leta 2018

Jure Eržen

Andra Dodič: Vključene v soustvarjanje prihodnosti

Andra Dodič je direktorica tehnologije v poslovni enoti elektronika in pogoni v podjetju Kolektor Group. Je diplomirana inženirka elektrotehnike in magistra znanosti s področja poslovodenja in organizacije. Njeno delo zajema razvoj sistemskih rešitev na področju pogonov predvsem za avtomobilsko industrijo, kjer osvaja nove tehnologije in se srečuje z novimi tehnološkimi pristopi. Rezultate svojega dela lahko opazuje vsak dan na cesti: »Aktivno vlogo sem imela pri osvojitvi projekta rotorja za brezkrtačni motor aktuatorja odmične gredi VVT. Produkt je uporabljen v vseh BMW modelih X drive.« Čustveno je navezana na svoj avtomobil, ki ji predstavlja orodje, s katerim dosega poslovne rezultate in ji omogoča svobodo – od njega pričakuje, da je varen, zmogljiv in brezhibno delujoč. S svojo ekipo v določenem procentu prispeva, da je temu tako. Andra verjame, da je za resnični uspeh v delo vedno potrebno dati svoje srce, kar ženske še posebej znajo, in spodbuja mlada dekleta k inženirskemu poklicu: »Delo že dolgo ni več fizično naporno, je dinamično in polno novosti. Naša odgovornost je, da se ustrezno vključimo in generiramo, kam bo šla naša prihodnost in se v tej smeri odgovorno obnašamo.«

Jure Eržen

Blaženka Pospiš Perpar: Z aktivnostjo so dosegljivi vsi cilji

Blaženka Pospiš Perpar je direktorica tehnike in trženja energetskih rešitev v javnem in komunalnem sektorju v energetskem podjetju Petrol. Po izobrazbi je diplomirana inženirka strojništva, svoje znanje pa je nadgradila z magistrskim študijem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu je odgovorna za usklajenost izvajanja procesov prodaje, tehničnih rešitev, gradnje in upravljanja. Aktivno je sodelovala tudi pri projektu energetskega pogodbeništva v Sloveniji, ki je prispeval k uveljavljanju dobrih inženirskih praks: »Uspešnost pristopa k izboljšanju energetske učinkovitosti dokazuje naraščanje števila tovrstnih projektov, ki jih izvajamo.« Blaženka verjame, da se na vsakem, tudi še tako izrazito 'moškem področju', z aktivnim delovanjem da doseči, kar si zastaviš, dekleta pa nagovarja s svojim zgledom: »Nenehno izobraževanje in usposabljanje ter želja po osebnem doprinosu so mi omogočili napredovanje na različnih področjih, bodisi na tehničnem ali poslovnem, tako v malem kot velikem podjetju. Ženske nismo slabše, za enakost pa se moramo bolj potruditi.«

Jure Eržen

Dora Domajnko: Detektivski izziv v iskanju novih rešitev

Dora Domajnko je razvojna inženirka na področju elektronike v podjetju RLS Merilna tehnika. Je magistrica inženirka elektrotehnike in doktorska študentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Najmlajša od nominirank se v prostem času ukvarja z glasbo in športom, pri svojem delu pa se ukvarja z zelo natančnimi senzorji pomika. Z razvojno ekipo raziskuje sposobnost enkoderjev, da sami najdejo morebitne napake v zajeti magnetni sliki, sama pa je k projektu prispevala tudi svoj del: »Moj prispevek, ki ga ocenjujem kot velik dosežek, je razvoj programa, ki omogoča tovrstno samozavedanje in korigira morebitno napako meritve.« Dora pravi, da ima sanjski poklic, mlada dekleta pa navdušeno spodbuja k izboru inženirske poti: »Vse naloge, ki jih ponuja moje področje, so na nek način inovativne, skoraj detektivski izziv v iskanju novih rešitev.«

Jure Eržen

Emilija Stojmenova Duh: Super ženske, ki zmoremo vse

Emilija Stojmenova Duh je docentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in vodja Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije. Doktorirala je s področja elektrotehnike na mariborski univerzi, danes pa pri svojem delu uspešno krmari v gospodarskih in akademskih vodah. Je tudi prva predsednica IEEE WIE Slovenija (ženske v inženirstvu in znanosti), ustanoviteljica mreže FabLab Slovenija za digitalno inoviranje in prototipiranje, prejemnica priznanja za inovacijo s strani GZS, predsednica upravnega odbora EU BlockChain Hub, direktorica zavoda DIH Slovenija, sodelavka Evropski komisiji na temo Pametnih vasi in letos ena od 50 izbranih žensk na vodilnih položajih na področju IKT za udeležbo v večregionalnem projektu #HiddenNoMore (Nič več skrite): opolnomočenje žensk na področjih STEAM, ki ga je ustanovilo Zunanje ministrstvo ZDA. Verjame, da lahko s svojo osebno zgodbo pokaže in dokaže, da ženske ne potrebujejo stricev ali tet iz ozadja, da so lahko odlične in uspešne: »Ženske smo super bitja, ki zmoremo vse. Biti super mame, super partnerke, super prijateljice, super članice ekipe, super voditeljice, in super reševalke izzivov, torej inženirke.«

Jure Eržen

Jagoda Tančica: Inženirka, za katero se iskri

Jagoda Tančica je varilna inženirka v procesni tehnologiji v podjetju Akrapovič. Diplomirala je iz strojništva na sarajevski univerzi. Je edina ženska predstavnica med inženirji, ki so v podjetju zaposleni neposredno v proizvodnji. Pri svojem delu med drugim skrbi za prenos znanja na sodelavce in vpeljavo novih tehnologij v proces dela: »Sodelavci name gledajo kot inženirji inženirja.« O tem, kako je pristala v pregovorno pretežno moškem poklicu pravi, da lahko tudi ženske opravljajo moško delo: »Če so lahko moški odlični v ženskih poklicih, zakaj ženska ne more biti dober inženir?« Ob tem je pomembno, da posameznico takšno delo veseli, ga dela s srcem in da takšnega poklica ne izbere na željo drugih kot sredstvo za dokazovanje enakopravnosti spolov, dodaja.

Jure Eržen

Janja Žagar: Vse je izvedljivo

Janja Žagar je vodja tehnoloških prenosov v ljubljanskem Leku. Magistrirala je s področja farmacevtske tehnologije na prestižnem King's College v Londonu, lani je začela z doktorskim študijem na področju 'Big Data' na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Njeno delo obsega prenose izdelkov iz različnih Novartisovih lokacij v Ljubljano in koordinacijo tehnoloških in inženirskih aktivnosti. Pri tem ji koristijo izkušnje, ki jih je dobila pri delu v velikem angleškem podjetju: »Pridobila sem veliko aplikativnega znanja, samozavesti in se naučila izpostaviti svoje ideje ter jih komunicirati na pravi način v multikulturnem okolju.« Njen doprinos so prepoznali tudi v podjetju, kjer so ji podelili Lekovo Zvezdo za izjemne poslovne dosežke za delo na projektu lansiranja produkta v ZDA. Kot pravi, jo žene stalna želja po učenju, dodatnem znanju in iskanju inovativnih rešitev, mladih dekletom pa sporoča: »Vse je izvedljivo, če sta prisotni iskrena želja in ambicija.«

Jure Eržen

Maja Golubovič: Velikih projektov ni v coni udobja

Maja Golubovič je odgovorna vodja del v podjetju Pomgrad. Je diplomirana inženirka gradbeništva, ki se sooči z vsakim izzivom, ki ji je postavljen na pot. Trenutno je odgovorna vodja gradbišča na Švedskem, kjer vodi izgradnjo stanovanjskega kompleksa s 94 stanovanji. V podjetju ji zaupajo največje gradbene projekte, ker se nenehno izkazuje s svojim znanjem, odnosom do dela in svojih sodelavcev ter zavzetostjo. »Največji izzivi so pri zahtevnih projektih v tujini, ko si na vsakem koraku postavljen izven cone udobja in utečenih procesov,« pravi Maja. Ponosna je, da si upa priznati napake in se na njih naučiti, ter ob tem ostaja neutrudna optimistka. Kljub norim uram v službi, še vedno najde dovolj časa za trening maratonskega teka, ki jo je naučil še prepotrebne vztrajnosti. S svojim pristopom k delu želi pokazati vzor ostalim: »Prevzemanje vedno novih odgovornosti in neznanih nalog v neznanem okolju ne hromi, ampak prinaša občutek odrešitve in samozavest.«

Jure Eržen

Marjana Krajnc: Vse se da spremeniti na bolje

Marjana Krajnc je višja direktorica operative in kakovosti v podjetju Danfoss Trata. Diplomirala je s področja kemijske tehnologije, magistrirala pa iz sistemov vodenja kakovosti. V zadnjem letu je z ekipo izdelala strategijo pametne tovarne, ki se že udejanja. Pod njenim okriljem so kot prvo slovensko podjetje, ki sicer ne dela za avtomobilsko industrijo, vzpostavili certificiran sistem vodenja kakovosti po zahtevnem avtomobilskem tehničnem standardu. Pri delu jo žene predvsem želja po izboljševanju: »Vse se da spremeniti na bolje, sprememba pa se začne v nas samih.« Je članica delovne skupine za sodobno voditeljstvo pri Združenju Manager in članica posvetovalnega telesa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Letos je bila povabljena na Nordic Female Career Summit, kjer se letno zbere 30 ženskih vodij, ki predstavljajo potencial za izvršne položaje v podjetjih. S svojim kariernim zgledom in izkušnjami iz treh različnih tehnoloških industrij želi spodbuditi še več mladih, enako mislečih deklet k inženirskemu poklicu, saj so s kombinacijo pravih lastnosti lahko zelo uspešne: »Radovednost, stalno učenje in nenehno izboljševanje sebe in drugih, delavnost, vztrajnost, vrednote pozitivnosti, odgovornosti in ciljne usmerjenosti, so notranje gonilo za spreminjanje stvari na bolje.«

Jure Eržen

Nataša Grlj: Lahko si inženirka, lahko si kul

Nataša Grlj je vodja laboratorija za fotometrijo v podjetju Hella Saturnus Slovenija, ki razvija in proizvaja svetlobno opremo za avtomobilsko industrijo. Je doktorica znanosti s področja karakterizacije materialov, njeno delo pa obsega razvoj in proizvodnjo komponent, ki so vgrajene na zunanjih delih avtomobilov. Vsakič znova je ponosna, ko vidi svoj izdelek na cesti: »Ko se ozreš za njim se najprej spomniš na težave, s katerimi smo se pri razvoju soočali, potem na ekipo, ki je sodelovala in na vse male trenutke, ki so se vtisnili v spomin. Rečeš si, to je pa tudi moje delo!« Mladim, ki v splošnem še veliko dajo na to, kaj drugi menijo o njih in kako jih vrstniki sprejemajo svetuje, naj se ne ozirajo na začudenja in neodobravanja o njihovi odločitvi za tehnični poklic ali naravoslovno smer: »Le pogum. S to izbiro si vsekakor zanimiv, predvsem za tiste, ki znajo gledati mimo ustaljenih tirnic in klasičnih vlog. Tudi tako si lahko 'kul'.«

Jure Eržen

Nina Zalaznik: Vsak dan je priložnost za novo znanje
 

Nina Zalaznik je produktni vodja za pametne gospodinjske števce v podjetju Iskraemeco. Je diplomirana inženirka elektrotehnike, ki jo navdušuje delo s pametnimi omrežji in števci: »Elektrika je ena izmed ključnih dobrin v našem življenju, zato s ponosom prispevam k tretji revoluciji elektroenergetskega sistema.« Njeno delo je raznoliko in zahteva obvladovanje znanja tehnike za namen komunikacije z razvojnimi inženirji in razumevanje funkcionalnosti produkta za pogovore s tehničnimi kupci, obsega pa vse od testiranja števcev, preizkušanja novih funkcionalnosti, pogovora s kupci, obiskovanja mednarodnih konferenc do sodelovanja s prodajo. Med drugim je pred štirimi leti kot evropska predstavnica na konferenci v ZDA nastopila na okrogli mizi kot edina ženska med samimi moškimi strokovnjaki z več kot 20-letnimi izkušnjami v energetiki. Pravi, da je vsak dan priložnost za novo znanje, ki jo zavzeto izkoristi: »Najpomembnejše se mi zdi, da s študijem inženirskih znanosti pridobiš določen način razmišljanja in se naučiš analitičnega pristopa k delu, ki ti pomaga sistematično osvajati organizacijske in življenjske cilje.«

Inženirka leta 2018 bo predstavljena na slavnostni prireditvi 9. januarja.