Pred komisijo DZ za Teš 6 osnutek končnega poročila

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 bo danes obravnavala osnutek končnega poročila. V poročilo bodo vključene tudi dosedanje ugotovitve komisije s področja premoga in javnega naročanja.
Fotografija: Brane Piano
Odpri galerijo
Brane Piano

Prvo vmesno poročilo se je osredotočilo na premog, komisija pa je ugotovila, da je šlo pri ceni 2,25 evra za gigajoul (GJ) za zavajanje javnosti in politike, tako vlade kot DZ. Cena premoga je bila ključno zavajanje, ki je v osnovi spremenilo rezultate izračunov v prid ekonomičnosti investicije v šesti blok.

Projekt se je namreč s prva ocenjenih 650 milijonov evrov povzpel na 1,428 milijarde evrov, čeprav so se v Tešu v zameno za državno poroštvo 440-milijonskega posojila Evropske investicijske banke zavezali, da cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, cena premoga pa ne 2,25 evra za GJ. Zaveze je februarja 2012 določila vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Komisija se je v drugem vmesnemu poročilu posvetila javnemu naročanju in ugotovila, da so za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v Teš 6 politično odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik ter nekdanja premierja Janša in Borut Pahor.

Vizjak, Lahovnik in Križanič so neposredno odgovorni, ker niso Teša in 11 drugih podjetij iz energetike dali na seznam zavezancev javnega naročanja. Bajuk je sicer seznam pripravil, a Vizjak z njim ni soglašal, zato je vlada kasneje sprejela očiščeno verzijo zavezancev. Je pa vlada naročila pridobitev mnenja Bruslja, a Bajuk tega ni naredil.

Odgovornost pa nosi tudi Pahorjeva vlada, ker stanja ni popravila. Križanič in Lahovnik nista opravila dela. Stanje je popravil minister Janez Šušteršič v drugi Janševi vladi. Objektivno odgovornost nosita tudi Janša v prvi vladi in Pahor.

Teš se namreč ni ravnal kot zavezanec javnemu naročanju, čeprav je bil po oceni predsednika komisije Matjaža Hanžka ves čas zavezanec, bili so samo izgovori, da ni. Med izgovori sta med drugim bila, da Teša ni na seznamu zavezancev za javno naročanje in da je slovenski prevod evropske direktive napačen. Državna revizijska komisija je sicer leta 2013 ugotovila, da so Teš in 11 drugih podjetij s področja energetike zavezanci javnega naročanja.

Komisija, ki je z delom začela marca 2015, tako končuje svoje delo. Če oz. ko bo potrdila končno poročilo, ga bo Hanžek predstavil na novinarski konferenci, je Hanžek pojasnil za STA. Končno poročilo bo romalo tudi v potrditev DZ, a za zdaj še ni jasno, kdaj se bo to zgodilo.

Več iz rubrike