Prebivalcem švicarskega Zuga na voljo nova digitalna identiteta

Švicarsko mesto Zug, kjer so maja lani kot prvi na svetu začeli sprejemati digitalno valuto bitcoin kot plačilno sredstvo v upravnih zadevah, zdaj vsem svojim prebivalcem ponuja digitalno identiteto na verigi podatkovnih blokov digitalne valute ethereum. Mesto je zaradi tudi siceršnje prijaznosti do kriptovalut že dobilo nadimek Kriptodolina.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

V mestu Zug in njegovi bližnji okolici se po poročanju tujih medijev vse bolj kopičijo podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo verig podatkovnih blokov, bolj znanih pod angleškim izrazom blockchain. Te so temelj za trgovanje z digitalnimi oziroma kriptovalutami, ki so v zadnjih mesecih zaradi visokih donosov požele ogromno zanimanja tudi med laičnimi vlagatelji.

Podjetja so namreč presodila, da je Švica zaradi davčnih ugodnosti za podjetja, stabilne in predvidljive zakonodaje, visoke stopnje varstva zasebnosti ter obsežnega zagonskega kapitala odlična lokacija za njihovo dejavnost. Tako v Zugu od začetka leta že obstaja tudi uradna zveza podjetij iz Kriptodoline.

Digitalna identiteta, ki jo oblasti v Zugu od septembra ponujajo prebivalcem kantona, bo temeljila na aplikaciji, ki s tehnologijo verig podatkovnih blokov zavaruje osebne podatke in jih poveže z digitalnim naslovom. Celoten sistem je skladno z osnovno idejo tehnologije podatkovnih blokov povsem decentraliziran, registracije novih uporabnikov prek aplikacije pa bo potrjeval sistem, razvit posebej za potrebe mesta Zug.

Avtorji sistema so Inštitut za finančne storitve Zug univerze v Luzernu, zugško podjetje ConsenSys in podjetje za digitalizacijo ti&m iz Züricha. Kot je dejal Mathias Bucher z inštituta, so digitalne identitete še vedno povezane z brskalniki, njihova storitev pa bo povsem neodvisna.

Prvi mož podjetja ti&m Thomas Wüst je ob tem izpostavil visoke varnostne standarde, ki so bili v ospredju od samega začetka snovanja storitve. "Osebni podatki bodo popolnoma pod nadzorom posameznikov, hkrati pa bo storitev zagotavljala precej bolj pretočno rabo digitalnih storitev," je dejal.

Podobno rešitev je želela državljanom ponuditi že Švica kot država, a jim je po besedah zugškega župana Dolfija Müllerja zaradi zapletenosti postopkov spodletelo. Tako so se dela lotili sami, pri čemer pa se ne želijo omejiti le na nekatere storitve. O tem, za kaj vse bo digitalno valuto mogoče uporabljati, bodo na koncu sicer odločili prebivalci, med katerimi naj bi spomladi prihodnje leto izvedli spletni referendum.

Več iz rubrike