Povprečni slovenski študent ima 24 let

V raziskavi, v katero je bilo vključenih 28 držav, sofinancira pa jo EU v okviru programa Erasmus+, so zbrani podatki o številu študirajočih, vrstah in načinih študija, študentskem delu, stroških, bivanjskih razmerah študentov, o mobilnosti in internacionalizaciji ter tudi o ocenah študija.

Rezultati Evroštudenta (2016-2018) kažejo, da je najmlajša študentska populacija v Albaniji, Franciji, Gruziji, Srbiji in na Slovaškem. Finska, Islandija in Švedska pa imajo največji delež študentov, starih 30 in več let.

Med študentsko populacijo je skoraj v vseh 28 državah več žensk, razen v Nemčiji in Turčiji. A so pri tem velike razlike glede na vrsto študija. Skoraj povsod je najnižji delež študentk v programih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT).

Še posebej nizek delež žensk - v primerjavi z vsemi področji študija - je na tem področju v Italiji, na Madžarskem, v Litvi, Gruziji, na Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem, v Švici in Sloveniji. V teh državah je najmanj 75 odstotkov manj žensk na študiju IKT kot pri vseh ostalih predmetih.

V nasprotju s tem pa je največ študentk, okoli 60 odstotkov, moč najti na področju izobraževanja in šolanja za učitelje oziroma v zdravstvu in socialnih programih. Med te države sodi tudi Slovenija.

V veliki večini držav, kjer so izvajali anketiranje, ima najmanj 10 odstotkov študentov enega otroka, starega do šest let. Največji delež študentov staršev imajo Estonija, Finska, Islandija, Latvija, Norveška in Švedska. V teh državah ima otroka med 15 in 33 odstotkov študentov.

V približno dveh petinah držav ima več kot 20 odstotkov študentov migracijsko ozadje ali tuje višješolsko izobraževanje.

Eno od vprašanj se je nanašalo tudi na razmere študentov s posebnimi potrebami. Slovenija je skupaj z Dansko, Italijo, Estonijo, Malto, Islandijo, Avstrijo, Srbijo in Madžarsko v skupini držav, kjer najmanj tretjina študentov s posebnimi potrebami ocenjuje, da je podpora, ki jo dobivajo od javnih ustanov, nezadostna.

Projekt Evroštudent poteka že od leta 1994, Slovenija se je vanj vključila v drugem krogu in od takrat v njem redno sodeluje. Pričujoča raziskava je preko spleta potekala leta 2016, v drugem semestru študijskega leta 2015/2016. Vključuje študente, ki so takrat obiskovali programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja.

Raziskavo so v Sloveniji izvajali ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Študentska organizacija Slovenije.