Potrošniki so pomembni v boju proti sivi ekonomiji

Več kot 80 odstotkov vprašanih v desetih državah srednjevzhodne Evrope, vključujoč Slovenijo, nasprotuje sivi ekonomiji in bi vlado pozvali, da se proti njej bojuje, je pokazala Mastercardova javnomnenjska raziskava o odnosu do sive ekonomije. Kar 83 odstotkov vprašanih je mnenja, da je namerno izogibanje plačilu davkov ali skrivanje prihodkov kaznivo dejanje, hkrati pa jih kar dobra tretjina verjame, da so davki že tako visoki in da je včasih celo smiselno najti način, kako se izogniti plačilu.

Siva ekonomija nam ni tuja

V Sloveniji izraz »siva ekonomija« dobro poznamo; 78 odstotkov vprašanih ga enači z najemanjem delavcev brez podpisane pogodbe, 74 odstotkov pa jih navaja, da siva ekonomija pomeni »neregistrirano poslovanje v celoti ali deloma - z namenom, da bi se izognili plačevanju davkov«. »Ker je siva ekonomija tesno povezava s pojmoma gotovina in davki, so občutki ljudi ob tem mešani. Na eni strani razumejo, da transparentnost pomeni manjšo obremenitev za vsakega državljana, po drugi strani pa čutijo, da nimajo pravega vpliva na upravljanje sive ekonomije, višino pobranih davkov in potrošnjo s strani države,« je o izsledkih raziskave v Sloveniji dejal Boštjan Fabjančič, predstavnik družbe Mastercard v Sloveniji.

Zavezniki vlad

Dobra polovica državljanov meni, da gre večina davkov v nič. Po drugi strani pa jih je slaba četrtina prepričana, da lahko z lastnim vedenjem vplivamo na obseg sive ekonomije. Večina se jih namreč zaveda negativnega vpliva sive ekonomije na javni sektor in možnosti za gospodarsko rast. Prav tako se zavedajo, da siva ekonomija vodi k nelojalni konkurenci med podjetji. Med različnimi rešitvami, ki jih lahko oblasti uporabljajo za omejitev sive ekonomije, jih več kot 50 odstotkov navaja davčno spodbudo za potrošnike, elektronsko plačevanje in davčne spodbude za trgovce, ki sprejemajo elektronska plačila.

»Raziskava kaže, da so državljani srednje in vzhodne Evrope pravzaprav zavezniki vlad v boju proti sivi ekonomiji. Vendar pa potrošniki pogosto ne vedo, da lahko tudi njihovo nakupovalno vedenje naredi razliko,« je dejal George Simon, predsednik regije za srednjo in vzhodno Evropo pri Mastercard.

Kaj lahko naredimo kot potrošniki?

Potrošniki se ne zavedajo svoje vloge v boju proti sivi ekonomiji. Skoraj polovica vprašanih v celotni regiji (45 odstotkov) vzame račun le, kadar vedo, da ga bodo potrebovali v prihodnosti. Ne zavedajo se, da lahko brezgotovinsko plačevanje bistveno pripomore pri omejevanju sive ekonomije. Le 37 odstotkov sodelujočih v raziskavi iz celotne regije je možnost plačevanja s kartico namesto z gotovino označilo kot enega izmed načinov za pomoč pri zmanjševanju sive ekonomije. Vendar, takoj, ko spoznajo, da lahko brezgotovinsko poslovanje in prevzem računov pomagata v boju proti goljufivim praksam, so pripravljeni tudi spremeniti svoje nakupovalne navade. Tudi zato si jih vse več želi plačevati elektronsko – v Sloveniji do 60 odstotkov vprašanih.

Visoka pričakovanja od dela vlade

Omenjena raziskava razkriva tudi, da visoka stopnja zavedanja o sivi ekonomiji ustvarja visoka pričakovanja do dela vlade v boju proti njej. V Bosni in Hercegovini, Srbiji, Bolgariji in na Hrvaškem so sodelujoči v raziskavi tudi mnenja, da bi se morali potrošniki združiti v boju proti sivi ekonomiji na način, da zmanjšujejo možnosti za prikrivanje dohodkov.