Podjetja lahko postanejo tarče mrhovinarjev in špekulantov

Predstavnicam GZS, ZSSS in AmCHam in predstavniku OZS smo dali prostor za interpretacijo krizne situacije, za odziv na vladno ukrepanje in za predloge, kako »dan za tem«.
 
Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije:
 
 Nihče ne ve, katera država se bo najbolj obnesla. To bo pokazal čas. Cena krize bo visoka. Zahodne države se niso bale pomagati z močnimi finančnimi injekcijami. Države, ki so šle v močno v pomoč, ki sloni že na kenezijanstvo in uvajajo močno debirokracijo, bodo najmočnejše zmagovalke.
 
Kaj rabijo podjetja ta hip?

Podjetjem dajejo tisto, kar jih je ustavilo. Namreč, kroženje denarja je enako kot kroženje krvi v organizmu. Celice začnejo odmirati, če nimajo kisika. In celo knjige naročil so lahko polne, a če se skrči povpraševanje, in če neha kri krožiti, lahko najboljši odmrejo. Zdravstvena kriza bo tudi minila, in zato je za močno gospodarstvo v tem hipu nujno močno dovajanje kisika. In ta kisik je denar. Narediti je treba vse, da podjetja ostanejo likvidna, in da se čim manj trgajo  vezi med kupci, dobavitelji. Slovenija se je na to potrebo, nujo, odzvala hitro. Imeli smo smolo, da nas je v skoraj istem hipu doletelo dvoje. Menjava vlade in zdravstvena kriza. Odziv nove vlade je bil hiter, ampak ukrepi ne delujejo. Recimo v Nemčiji in Avstriji imajo podjetja denar že na svojih računih, ob tem da je Nemčija zdravstveno krizo doživela kasneje. Za nami. V Nemčiji je bil hiter in konkreten odziv tako na zvezni ravni kot ravni dežel. Nemčija je v sklad za stabilnost gospodarstva dala gospodarstva 600 milijard evrov z jasnim namenom, tj. da ne bi podjetja zaradi slabše likvidnosti slučajno postala tarča nakupov nezaželenih kupcev. Tako bi morala delovati tudi Slovenija.
 
Imamo gazele, imamo podjetniške zvezde, a vsa ta podjetja so lahko hitro na kolenih, v kolikor ne bodo imeli likvidnostih sredstev ali možnost za odloge svojih plačil, s katerimi bil lahko ohranjale likvidnosti oziroma, da ne bi postala tarče mrhovinarjev, špekulantov, ki samo čakajo, da bodo v kriznih časih »vstopila« v podjetje. Vsak podjetnik ima odgovornost do svojega podjetja in osebno odgovorni za njegov obstoj in vem, da bodo podjetniki naredili vse, da ohranijo svoje poslovne partnerje, delovna mesta; zato iščejo know how, a brez pomoči bank, zavarovanj izvoznih terjatev, odloga davčnih obveznosti kot je DDV, vlade, ne bo šlo. …. Morda se bo na koncu kateremu podjetniku zdela najboljša med najslabšimi opcijami, ravno prodaja podjetja, saj je slednje boljše kot da podjetje umre.


 
Kriza kaže odnos do gospodarstva
Ali bomo to uspeli narediti, je vprašanje, saj ta kriza spet izkazuje podcenjevalen odnos do gospodarstva. V Sloveniji ima slabšalno noto, kar me čudi, saj suverenost temelji na finančni moči, ki ne izhaja zadolževanja, ampak iz moči gospodarstva.
 
Hujše je kot 2009
Marsikje je situacija tokrat mnogo bolj resna leta 1991 ali 2009, ko je kriza povzročila močen upad prihodkov; tukaj govorimo tudi o ničli. Izpad je lahko tudi 50 ali 70 % dohodkov. Marsikatera branža bo rabila branžne ukrepe. To  ne velja le za turizem in gostinstvo, čeprav bosta ti dve branži zadnji izplavali iz krize. Popolnoma je zaprta tehnična trgovina; to je polovica prometa v celotni trgovini. 55.000 ljudi je na čakanju v segmentu tehnične trgovini. V zasebnem segmentu je 50 in 60%  stoji gospodarstva. Tu govorimo o avtobusnih prevozih, knjigarnah, založnikih, medijih, gradbeništvu; slednje bi lahko delovalo zaradi razdalje, ki jo omogoča delo zunaj, a se je ustavilo zaradi neizdajanj gradbenih dovoljenj… To je silno nespametno, saj s takimi potezami lahko ustavimo tudi tiste branže, ki bi lahko delovale. Vlada se tega zaveda in pričakujemo da ko bodo začeli delovali prvi ukrepi, da bodo začele delovati tudi nekatere panoge…

Četrtkovo srečanje vladnih predstavnikov je pokazalo, da vlada daje resnost tej situaciji v gospodarstvu in da ve, da mora pomagati. Razumeli so tudi naše predloge poznajo, se z njimi strinjali in hkrati opozorili, da  naši predlogi, tj. predlogi gospodarstva še ne bodo vključeni v prvi paket vladnih ukrepov, ampak bo vključen v drugi paket, ki se na nek način že vzporedno sprejema.
 
Finančna kondicija Slovenije
Slovenija ima nekaj likvidnostih rezerv. Gospodarstvo je dalo v proračun milijardo več v proračun. Denar je na zalogi. Čeprav se bo morala Slovenija zadolžiti tako kot ostale države. A ta zadolženost je za bodočo kakovost življenja. Smo sicer proti zadolževanju, a zdaj je treba ohraniti tiste, ki bodo pomagali pri kondiciji države v prihodnosti. Vsi se bomo prilagoditi temu.
 
Minusi
Presenečeni smo, da med vsemi reševalnimi predlogi in ukrepi nismo zaznali predlogov za stabilnost ohranjenja podjetij. Je pa veliko predlogov za ohranjanje statusa delavcev. Čudi me, da bomo morda edina država na svetu, v kateri posamezne skupine krizo izkoriščajo za dvig plač.