Posvet z vlado: kaj pesti slovensko mladino?
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je opozoril, da se mladi srečujejo z negotovimi oblikami dela, kot sta prekarno delo ali "espeizacija". V Sloveniji smo tudi v vrhu v Evropski uniji po deležu mladih, ki živijo pri starših, v kar so največkrat prisiljeni. Zato v mladinskem svetu predlagajo, naj država prevzame poroštvo za stanovanjska posojila mladih in zagotovi stimulativne davčne vzpodbude za nakup oziroma najem stanovanj. Del praznih stanovanj v lasti države naj tudi nameni mladim.
Po besedah Klemena Ploštajnerja iz stanovanjske zadruge Zadrugator ima Slovenija okoli 9000 neprofitnih stanovanj, kar je premalo, predvsem v prestolnici, kjer je na vsakoletnih razpisih za neprofitna stanovanja uspešnih zgolj desetina prosilcev. "Zato mora država zagotoviti več virov za stanovanjsko gradnjo, ki morajo biti stabilni in dovolj visoki," je dejal.
Izvršni direktor Zavoda Ypsilon Andraž Šiler je dejal, da bi morala država bolj spodbujati računalniško programiranje, zato predlaga, da se poučevanje računalniškega programiranja vnese v šolski kurikulum. Po njegovem mnenju bi bilo treba tudi bolj povezati gospodarstvo in visoko šolstvo, "da mladi že znotraj fakultet delajo na nekih realnih problemih in ne pridejo na trg dela preplašeni". Opaža namreč, da veliko mladih, ki pridejo na trg dela, nima "jasne karierne orientacije o tem, kaj bi delali". "Želimo si tudi vzpodbujanja tujih investicij, ki bodo k nam pripeljale delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, vzpostaviti je treba tudi sistem, ki bo mlade, ki se izobražujejo v tujini, vzpodbujal, da se vrnejo v domovino," je dejal.
Mladi so opozorili tudi na težavo nepriznavanja neformalnih znanj. "Formalno izobraževanje naj se bolj dopolnjuje z neformalnim, ki naj bo priznano enako kot formalno," je dejal Kampl. Tudi v mladinskem tehnološkem centru Zavod 404 po besedah njenega vodje Roka Capudra opažajo, da mladi vidijo razliko med izobraževalnim sistemom, ki je še vedno rigiden, in znanji, ki jih lahko dobijo drugod. "Zdi se jim, da to znanje nič ne velja, zato je treba najti nek format, kako to znanje ustrezno ovrednotiti," je pozval.
V Mreži MaMa pa si po besedah njene direktorice Maje Hostnik želijo uvedbe nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec, kar bi povišalo podporo mladinskemu sektorju. Želijo si tudi podporo projektom posebnega pomena, ki bi se ukvarjali z mladinsko problematiko.
Resorni ministri so za svoja področja spomnili na že izveden ukrepe, pa tudi načrtovane aktivnosti. Premier Cerar pa je državnega sekretarja v svojem kabinetu Tadeja Slapnika pooblastil, da na podlagi vseh predlogov, ki so jih predstavili mladi, v štirinajstih dneh oblikuje akcijski plan prioritetnih aktivnosti z nosilci zanje in roki za njihovo izvedbo.
Eden od sklepov mora biti po Cerarjevem mnenju tudi, da bo vlada nadaljevala z ukrepi, ki so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest za mlade, in da še dodatno okrepijo to politiko. Pri tem je napovedal, da bodo posebno pozornost namenili prekarnosti, ki jo vidi kot eno najbolj bolečih polj v tem trenutku za mlade, pa tudi druge.
Vlada bo po Cerarjevih besedah tudi pospešila zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za mlade, še posebej z razvojem stanovanjskih zadrug. Na področju spodbujanja podjetnosti, socialnega podjetništva pa je dal zagotovilo, da bo vlada finančno podprla vzpostavitev nacionalne mreže podpornega okolja za socialno podjetništvo za mlade. Za spodbujanje podjetnosti mladih v osnovnih šolah, gimnazijah in na fakultetah bo skupaj zagotovila devet milijonov evrov, je povedal premier.
Po njegovih zagotovilih bo vlada na področju spodbujanja kreativnosti in inovativnosti mladih zagotovila skupno 3,6 milijona evrov za oblikovanje mreže učnih izdelovalnih laboratorijev. Glede predloga, da se nadgradi delovanje Urada RS za mladino, da bi se še učinkoviteje izvajale mladinske politike in da se v tem smislu uradu v proračunu nameni več sredstev, pa je obljubil, da bodo predlog preučili. Ministrstvu za izobraževanje je že naročil, da se v ta namen poveže s finančnim ministrstvom.
Ob koncu je Cerar še predlagal, da bi se čez kakšnega pol leta znova srečali ter pogledali, koliko zadev so uspeli realizirati, kje pa bi lahko proces sodelovanja še nadgradili.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese