Pošta Slovenije v letu 2015 odpuščala na sporen način

Kot pojasnjujejo v sindikatu, je eden od 15 delavcev, ki so leta 2015 prejeli redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, uspel s tožbo o nezakonitosti odpovedi. Pošta bi namreč morala pripraviti program razreševanja presežnih delavcev, v katerega bi morala vključiti ne le teh 15 zaposlenih, pač pa še 40 drugih, ki so zamenjali delovno mesto.

Skupaj gre torej za 55 delavcev, ob tem pa v sindikatu pojasnjujejo, da je že 30 število, ko mora podjetje z več kot 300 zaposlenimi pripraviti program in z njim seznaniti tudi sindikat. Še 150 pa je po njihovih podatkih delavcev, ki so takrat prav tako podpisali nove pogodbe o delovnem razmerju zaradi spremembe organizacijske enote.

"Pošta precej pogosto izvaja reorganizacije dela, vedno pri tem ugotovi, da je preveč zaposlenih. Leta 2015 je ponekod ocenila, da je preveč ljudi za pultom, premalo pa v dostavi. Delavcem so zato ponudili pogodbe o zaposlitvi za nižje plačana delovna mesta, a so nekateri to odklonili, čemur je sledila odpoved brez ponudbe nove pogodbe," pravijo v sindikatu.

Ob tem so še dodali, da je omenjena sporna reorganizacija poleg nezakonitosti znova pokazala, da Pošti Slovenije kronično primanjkuje dolgoročna vizija razvoja in organizacije.

Odvetnik nekdanjega zaposlenega Jani Soršak je za STA potrdil, da je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za revizijo, ob tem pa pojasnil, da je šlo za individualni delovni spor, zahtevki njegove stranke pa so bili odškodninske narave, kar pomeni, da tožnik ni zahteval vrnitve na delovno mesto. Po njegovih informacijah je v teku še nekaj podobnih postopkov, v katerih pa sam ni udeležen.

Na Pošti Slovenije so danes za STA zatrdili, da so reorganizacijo v letu 2015 v celoti izvedli v skladu s predpisi ter takrat izoblikovano utečeno sodno prakso.

Vrhovno sodišče se je leto pozneje odločilo za odstop od nje ter zavzelo stališče, da je za opredelitev večjega števila presežnih delavcev bistvena ocena delodajalca, pri čemer pa se med te niso več šteli le delavci, ki so prejeli odpovedi, pač pa tudi tisti, ki so sklenili nove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na drugem delovnem mestu. Takšne spremembe stališča na Pošti vnaprej niso mogli predvideti, so še dodali.

Kot so pojasnili, so v okviru reorganizacije, ki je bila izvedena in zaključena v letu 2015, iz poslovnih razlogov podali 36 odpovedi, 339 delavcev pa je bilo premeščenih na enaka ali druga delovna mesta.

Ob tem dodajajo, da nikakor ni šlo za množična odpuščanja, hkrati pa težko komentirajo navedbe sindikatov o številnih kršitvah delovno pravne zakonodaje. Z njimi namreč peljejo stalni socialni dialog v smeri izboljšanja pogojev dela in motiviranosti zaposlenih, zato so sistemsko aktivnosti urejene. Kljub vsem izvedenim pregledom nadzornih oz. inšpekcijskih organov doslej niso prejeli globe.

Kot so še spomnili, so se lani s predstavniki delavcev v okviru socialnega dialoga dogovorili za sprejem različnih ukrepov v skupni vrednosti 6,8 milijona evrov. Tako so se zaposlenim v prometu letos osnovne bruto plače do vključno VII. tarifnega razreda povišale v različnih odstotkih, na predlog in po uskladitvi obeh reprezentativnih sindikatov, izvedli pa so še vrsto ukrepov glede izboljšanja delovnih razmer.

Sicer pa je Pošta Slovenije lani po nedokončnih in nerevidiranih podatkih ustvarila 7,6 milijona evrov čistega dobička, kar je nekaj manj kot leto prej. Ob tem v poslovodstvu poudarjajo, da so delovno intenzivno podjetje in za stroške dela namenijo okoli 63 odstotkov vseh poslovnih odhodkov. Povprečno mesečno samo za stroške dela namenijo 11 milijonov evrov.

O razporejanju dobička in ekonomskih ciljih Pošte odloča lastnik, torej država, družba pa je v zadnjih 10 letih v državni proračun oz. državne blagajne vplačala tudi več kot 870 milijonov evrov, tako v obliki dividend kot davkov in prispevkov, so še dodali.