Posebni tožilec Mueller preiskuje morebitno Trumpovo oviranje preiskave

Donald Trump je med lanskoletno predsedniško kampanjo opozarjal volivce, naj ne izvolijo demokratke Hillary Clinton, ker bodo potem nenehne preiskave in ne bo mogoče voditi vlade. Sedaj se dogaja natanko to, le da je v glavni vlogi Trump, ki se je sam zapletel v težave s tem, ko je odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja.

Novica Washington Posta pomeni veliko prelomnico v letu dni stari preiskavi ruskega vpletanja v ameriške volitve in morebitnega sodelovanja ljudi iz Trumpove kampanje z Rusi. Comey je Trumpu zasebno večkrat zagotovil, da sam ni pod preiskavo, vendar je zavrnil predsednikove prošnje, naj to pove tudi javno.

Comey meni, da ga je predsednik odpustil zaradi preiskave ruske afere, med drugim, ker ni prenehal s preiskavo nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna. Do 9. maja, ko je odpustil direktorja FBI, Trump res ni bil pod preiskavo, nakar se je ta začela.

Preiskavo Trumpa je prevzel FBI, po nastopu položaja pa avtomatično posebni tožilec Robert Mueller, ki ga je imenoval namestnik pravosodnega ministra Rod Rosenstein potem, ko je Trump njegovo mnenje o Comeyjevih napakah pri vodenju preiskave elektronske pošte Clintonove uvodoma izkoristil kot utemeljitev za odpustitev direktorja FBI.

Trump je preko svojih zaveznikov začel namigovati, da bo morda odpustil tudi Muellerja in nekdanji zvezni tožilec Paul Butler je za ameriško televizijo MSNBC dejal, da je informacija v Washington Postu neposredna posledica teh namigov.

FBI je predsedniku ta korak sedaj precej bolj otežil, zato je jeza predsednikovega odvetnika Marca Kasowitza razumljiva. "Izdaja informacije o predsedniku s strani FBI je nezaslišano, neopravičljivo in nezakonito dejanje," je sporočil Kasowitzev tiskovni predstavnik Mark Corallo.

Če je pod preiskavo predsednik, so v nevarnosti praktično vsi njegovi sodelavci, s katerimi je morda kdaj govoril o tem, kar je predmet preiskave. Mueller menda prav tako išče tudi morebitne dokaze o finančnih zločinih Trumpovih sodelavcev.

Washington Post poroča, da so nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats, vodja agencije za nacionalno varnost (NSA) Mike Rogers in njegov nekdanji namestnik Richard Ledgett privolili v zaslišanje pri Muellerju. Tožilca zanimajo njihovi pogovori s Trumpom o preiskavi ruske afere in odpustitvi Comeyja.

Comey je v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti povedal, da ga je Trump na zasebnem pogovoru v Beli hiši prepričeval, naj neha preiskovati Flynna in naj javno pove, da sam ni pod preiskavo. Comey tega ni storil in Trump je potem 22. marca na koncu konference v Beli hiši zadržal pri sebi Caotsa in direktorja Cie Mika Pompea ter ju, po izjavah Coatsa sodelavcem, glede na poročanje Washington Posta prosil, da posredujeta pri Comeyjun naj pusti Flynna pri miru.

Coats je sicer v kongresu javno povedal, da se ni nikoli čutil pod pritiskom od Trumpa. Vendar naj bi Trump nekaj dni kasneje po tem sestanku spet pritiskal nanj in na Rogersa, da javno zanikata obstoj dokazov o sodelovanju Trumpove kampanje z Rusi. Oba sta to zavrnila. Ledgett je bil avtor okrožnice znotraj NSA, ki je opisala vsebino pogovora med Trumpom in Rogersom.

Muellerjeva preiskava ima Comeyjeve zapiske pogovorov s Trumpom, zbira pa tudi Trumpove javne in zasebne izjave o razlogih za odpustitev Comeyja, kakor tudi vse glede preiskave ruske afere. Comey je v senatu menil, da ga je Trump odpustil zaradi preiskave, če pa gre za oviranje te preiskave, bo prepustil v odločanje Muellerju.

V primeru, da Mueller predstavi dokaze, da je Trump kršil zakon in oviral preiskavo, to nikakor ne bo pomenilo, da bo predsednik šel v zapor. Pravosodno ministrstvo predsednika ne bo preganjalo, ampak bo obtožnica šla v kongres, ki se bo moral odločiti, ali začne postopek odstavitve s položaja. Šele po odstavitvi bi ga lahko kazensko preganjali.

Za zdaj za odstavitev ni veliko možnosti. Preiskava je šele na začetku, republikancem ni v interesu, da ostanejo brez predsednika, demokratom pa ni v interesu, da ostanejo brez simbola, prek katerega bodo poskušali leta 2018 osvojiti večino v kongresu.