Popolne varnosti ni, četudi varnostni organi delajo 24 ur na dan

Napad s tovornjakom na božični sejem v Berlinu, ugrabljeno letalo, ki je pristalo na Malti, preprečen teroristični napad na božični dan v Melbournu, dejstvo, da je osumljenec za berlinski napad več dni prosto hodil po drugih evropskih državah in nazadnje končal pod streli italijanskih policistov ... Vse to se je zgodilo v slabem tednu dni.

Varnostni izzivi ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih so veliki, priznavajo tudi obveščevalne službe. V Nemčiji so na primer priznali, da je nevarnost zaradi terorističnih napadov najvišja v zadnjih petnajstih letih, število skrajnežev v državi pa naj bi se od leta 2010 povečalo za petkrat. Ko so nekaj dni po napadu ponovno odprli berlinski božični sejem, so ga, da kdo ne bi ponovil napada s tovornjakom, obdali z betonskimi ovirami. Zakaj tega niso storili že prej, so spraševali mnogi. Navsezadnje je bila Nica precej »dober primer« tega, kaj se lahko zgodi. A jasno je, da zlovešča kreativnost teroristov ne pozna meja. Najnevarnejši so radikalizirani samotarji, ki jih je težko zaznati in nadzorovati.

Ko je bilo torej po berlinskem napadu znova slišati, da napadi žal postajajo del evropskega vsakdanjika, se je marsikdo vprašal, kaj to pomeni za turizem.

Veliko je bilo pozivov, da naj se ljudje zaradi napadov ne odpovejo svojemu načinu življenja. A podobe okrvavljenih tal, kjer je vozil morilski tovornjak, so marsikoga močno pretresle. In prestrašile.

Pexels

Dovolj za hud udarec turizmu?

»Božični sejmi so ena največjih evropskih decembrskih atrakcij, skoraj nobenega dvoma ni, da bodo letos nekoliko manj obiskani,« je posledice napada za Reuters ocenil analitik Euromonitorja Wouter Geerts. Napadi na Nico in Bruselj so oklestili predvsem število ameriških, japonskih in kitajskih turistov, ugotavljajo pri podjetju Forwardkeys, kjer so izračunali, da je na primer število kitajskih turistov v Evropi med novembrom 2015 in novembrom 2016 upadlo za skoraj 8 odstotkov.

Berlin naj bi pred napadi pritegnil za okoli 6 odstotkov manj gostov zaradi varnostnih izzivov, vseeno pa so v zadnjih dveh mesecih v primerjavi z lani zaznali 11-odstotno povečanje rezervacij.

V Berlinu je okoli šestdeset božičnih sejmov. Turiste v mesto privabljajo tudi zgodovinski spomeniki, pestro nočno življenje in razmeroma ugodne cene v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi prestolnicami. Po izračunu Euromonitorja se je število obiskovalcev Berlina po letu 2010 podvojilo, med letošnjim januarjem in oktobrom so našteli že več kot 10 milijonov turistov. Vodja promocijske skupine Visit Berlin Burkhard Kieker pravi, da so bile tudi številke za konec leta zelo obetavne. Zadovoljen je, da takoj po napadu na božični sejem niso opazili množičnega bega turistov iz hotelov. »Ne smemo dovoliti, da nam takšni dogodki uničijo življenje,« poudarja. Prav turizem je pomembna berlinska gospodarska panoga, mesto pa ima v primerjavi z nekaterimi drugimi deli Nemčije z okoli 10 odstotki nekoliko nadpovprečno brezposelnost, zato bi bila izguba turističnih prihodkov še toliko hujša.

Da se to ne bo zgodilo, meni analitik Olivier Jager: »Na splošno zdaj ljudi takšni dogodki manj prestrašijo.« Medtem ko bo torej politiko zaposlovalo vprašanje, ali se Evropejci res moramo navaditi na terorizem, kot smo ga včasih opazovali v drugih delih sveta, turistični delavci niso pretirano zaskrbljeni.

V primeru Berlina so bili zadovoljni tudi z odzivom oblasti. Čeprav se je na te usul plaz kritik, kako je mogoče, da se je serijski kriminalec Anis Amri mesece prosto sprehajal naokoli in se izogibal deportaciji, je reakcija policije, ki je ljudem v dneh po napadu dala občutek, da jih dodatno varujejo, precej prispevala k temu, da množičnega bega turistov, ki so se ga bali hotelirji in ponudniki na božičnih sejmih, ni bilo.

Klemen Furlan
, gostujoče pero