Pomoč je za tiste, ki so utrpeli škodo

Predstavnicam GZS, ZSSS in AmCHam in predstavniku OZS smo dali prostor za interpretacijo krizne situacije, za odziv na vladno ukrepanje in za predloge, kako »dan za tem«.

Predsednik Obrtne zbornice Slovenije, Branko Meh ...
 
Katera država je pri reševanju in upravljanju krize za vas najboljši primer in zakaj?
Dober primer sta tako Nemčija kot Avstriji. Radi se zgledujmo po naši največji gospodarski partnerici Nemčiji, kjer podjetjem jasno sporočajo »nikogar ne bomo pustili na cedilu«. Po nemških napovedih bodo samozaposleni, mikro podjetja in svobodni poklici prejeli enkratno plačilo v višini okoli 9.000 evrov za tri mesece, podjetja s 5 do 10 zaposlenimi pa do 15.000 evrov.
Avstrijska vlada je napovedala paket pomoči za podjetja v skupni vrednosti 38 milijard EUR (9,5 % BDP).Ustanovljen bo sklad za pomoč samozaposlenim ter malim in srednjim podjetjem v višini 1 milijarde evrov. Za mala in srednja podjetja je predviden tudi likvidnostni garancijski sklad v višini 10 milijonov evrov.
 
Tri dobre in tri slabe poteze naše politike pri upravljanju krize za prihodnost kondicije našega gospodarstva?
 
Dobre poteze so, da je vlada k reševanju krize pristopila hitro in odločno ter da so pripravljeni pomagati celotnemu gospodarstvu. Za slabe poteze pa lahko štejemo varovalke, ki so prisotne v trenutnem interventnem zakonu, ki pa naj bi jih z drugim zakonom odpravili.

Kakšne ukrepe naj podjetja sprejmejo, da lahko vsaj deloma ublažijo negativne posledice, ki jih kriza koronavirusa povzroča v njihovem poslovanju?
 
Po zagotovilih vlade bodo do pomoči upravičeni vsi, ki so utrpeli poslovno škodo. Seveda pa lahko podjetje že sedaj išče nove prodajne poti in nove potencialne stranke oziroma kupce.
 
Kako naj se podjetja pripravijo v primeru, da bo kriza koronavirusa trajala dlje časa?
 
Veliko naših članov, obrtnikov in podjetnikov, se je znašlo v tej krizi in je ubralo nove pristope. Frizer, naš član, tako ponuja svetovanje prek videa in dostavo lasnih barv na dom, da se lahko stranka nato po posvetu sama pobarva. Številni so vzpostavili spletne trgovine in strankam svoje blago po pošti dostavijo na dom. Lahko pa rečemo, da je to tudi čas, ko so se bila mnoga podjetja primorana digitalno transformirati.
 
Kje in kako naj podjetja iščejo nove vire financiranja za premostitev trenutne krize?
Na voljo so posojila pri SID banki, SPS, Regionalnem razvojnem skladu Ribnica.
 
Kako kriza koronavirusa prizadeva gospodarstvo na globalni ravni in kako se slednje zrcali v slovenskem gospodarstvu?
Ker smo tudi izvozno usmerjeno gospodarstvo, ima seveda kriza v svetu posledice tudi pri nas. Nemčija je denimo naša največja gospodarska partnerica in razmere tam se dotikajo tudi nas. Veliko podjetij je tudi vezanih na nemško avtomobilsko industrijo. Posledice epidemije v Italiji pa so prvi občutili prav goriški in kraški gostinci, kjer je glavnina gostov iz Italije.
 
Zakaj bi lahko bila ta kriza tudi priložnost? Za koga? 
Kriza je trenutno priložnost za proizvajalce medicinske opreme in zaščitnih sredstev, prehrambeno industrijo, razvijalce spletnih strani …Priložnost pa bodo lahko imeli vsi tisti, ki bodo dovolj iznajdljivi in bodo našli nove prodajne prijeme ter tako prehiteli konkurenco.