Poljsko in madžarsko gospodarstvo še naprej z vetrom v jadrih

Po desezoniranih podatkih, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, je bila rast na Poljskem v medletni primerjavi 4,9-odstotna, na Madžarskem pa 4,7-odstotna.

Na četrtletni ravni se je BDP na Poljskem okrepil za 1,6 odstotka, v vzhodni slovenski sosedi pa za 1,2 odstotka.

Državi se tako še naprej uvrščata v skupino najhitreje rastočih članic unije.

Tako v Varšavi kot v Budimpešti so pristojni s prvo oceno nacionalnih statističnih uradov za uvodne tri mesece leta zadovoljni in ocenjujejo, da kažejo na dobro zdravje obeh ekonomij. Podrobnejši podatki bodo znani v nadaljevanju.

Na Poljskem sicer po poročanju poljske tiskovna agencija PAP pričakujejo, da se bo rast v naslednjih četrtletjih nekoliko umirila, za celotno leto 2018 pa pričakujejo rast nekoliko nad štirimi odstotki.

Na Madžarskem medtem vlada po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI pričakuje celoletno rast v višini 4,3 odstotka, nekateri analitiki pa so še bolj optimistični.

V obeh državah se sicer tako kot drugod po srednji in vzhodni Evropi že pojavlja težava s pomanjkanjem kvalificiranega kadra, zaradi česar bosta verjetno morali staviti več tudi na tuje delavce, okrepljena rast plač pa bi utegnila v prihodnje nekoliko zmanjšati njuno privlačnost za tuje naložbe.

Kot so nedavno ocenili v italijanski skupini Unicredit v rednem poročilu za regijo, bi še večje tveganje v prihodnje lahko pomenil neugoden razplet pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU. Obe državi ste veliki neto prejemnici kohezijskih sredstev in ta pomenijo močan dejavnik gospodarske rasti.

Tako v Varšavi kot v Budimpešti pa so zaradi nekaterih potez vladajoče politike že nekaj časa v navzkrižju z Brusljem in nekaterimi prestolnicami velikih zahodnoevropskih članic EU. če bi se uresničili predlogi o spremembi metodologije delitve kohezijskih sredstev in o njenem večjem navezovanju na spoštovanje vladavine prava, bi lahko to pomenilo udarec za obe državi.