Pol stoletja od skrivnostne smrtne nesreče Jurija Gagarina

Sovjetski kozmonavt Gagarin se je 12. aprila 1961 zapisal v zgodovino kot prvi človek v vesolju. Njegov podvig, ki je potekal v senci vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo, je pomenil uresničenje tisočletnih sanj vseh ljudi, ki so si želeli v vesolje.

Gagarinov prvi polet v vesolje je pomenil novo veliko zmagoslavje sovjetskega vesoljskega programa v tekmi z ZDA. Po drugi strani pa je prinesel veliko slavo tudi Gagarinu osebno, ki je postal junak vsega človeštva, kar je bilo v obdobju hladne vojne pravzaprav precej nenavadno.

Gagarin se je rodil 9. marca 1934 v vasici Klušino pri kraju Gžatsk nedaleč od Moskve. Jurij se je že kot otrok zanimal za tehniko in predvsem vesolje. Izučil se je za livarja, a je nadaljeval šolanje na tehnični srednji šoli v Saratovu. Tam se je pridružil letalskemu klubu in se naučil pilotirati letalo.

Po končani srednji šoli je študij nadaljeval na vojaški letalski šoli v Orenburgu. Leta 1957 je postal poročnik sovjetskega letalstva, istega leta se je tudi poročil z Valentino Gorjačevo, s katero sta imela dve hčerki, Galijo in Leno.

Leta 1960 je bil Gagarin skupaj s še 19 obetavnimi piloti izbran v sovjetski vesoljski program za urjenje za kozmonavta. Gagarin je veljal za zelo nadarjenega in marljivega pa tudi fizično in psihično izjemnega. Hkrati je bil zaradi svoje osebnosti zelo priljubljen tako med kolegi kot pri nadrejenih.

To naj bi ga na koncu pripeljalo tudi do sedeža v Vostoku 1, plovilu, ki je 12. aprila 1961 v vesolje poneslo prvega človeka. Gagarin je Zemljo obkrožil enkrat, njegov polet pa je bil dolg 108 minut.

Na Zemljo se je vrnil s padalom po izstrelitvi iz kapsule kakih sedem kilometrov nad Zemljo. Pristal je v bližini kraja Saratov na Volgi na jugu današnje Rusije.

Z obiskom vesolja je Gagarin postal svetovna zvezda in ponos svoje države. Prepotoval je svet, podpisoval avtograme, se srečeval z vodilnimi politiki v svetu pa tudi s številnimi zvezdami sveta zabave. A slava mu je prinesla tudi nekatere težave, tako s pijačo kot ženskami. Zaradi tega naj bi pridobil na teži, izgubil naj bi tudi kondicijo, navajajo njegovi biografi.

Kasneje se je Gagarin skušal vrniti v vesolje, a mu ni uspelo. Leta 1967 je bil sicer zamenjava za Vladimirja Komarova pri misiji Sojuz 1, ko naj bi v vesolju opravili združitev dveh sovjetskih plovil, kar je bila tedaj izjemno težavna naloga. Večina jih je vedela, da je misija podobna samomorilski, a se Komarov ni želel umakniti. Na koncu je umrl sam med vračanjem na Zemljo, ko se mu niso odprla padala in je njegovo plovilo treščilo ob tla.

Poleg tega je bil Gagarin kot ikona Sovjetske zveze tudi predragocen, da bi ga izgubili na kaki nevarni misiji v vesolju ali pa celo na poletu. Tako je trpela tudi njegova kariera vojaškega pilota.

Leta 1968 je vendarle izprosil od nadrejenih, da se je lahko vrnil vsaj za krmilo vojaških reaktivcev. Ki pa so v tistem obdobju tudi že precej tehnično napredovali. 27. marca 1968 se je smrtno ponesrečil med vadbenim letom, ko je njegov mig-15 zašel v težave in strmoglavil v gozdu v bližini kraja Kiržač severovzhodno od Moskve. Pri tem je umrl tudi njegov kopilot in inštruktor Vladimir Seregin.

Vzrok nesreče ni bil jasen in sovjetske oblasti so jo prikrivale več dni, preden so objavile, da se je prvi človek v vesolju ponesrečil. Izsledki raziskave pa so bili potem skoraj 50 let državna skrivnost, kar je podžigalo različne teorije zarote, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Dokumente iz preiskave so objavili šele nekaj tednov pred 50. obletnico Gagarinovega poleta v vesolje. Iz njih je bilo razbrati, da je bila nesreča verjetno posledica sunkovitega manevra, ko se je Gagarin skušal izogniti meteorološkemu balonu. Vendar pa določena vprašanja ostajajo odprta.

Kot junaku Sovjetske zveze so Gagarinu priredili državniški pogreb. Gagarinove in Sreginove posmrtne ostanke so kremirali in jih položili v kremeljsko obzidje. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo več deset tisoč ljudi, še navaja AFP.