»Podnebne spremembe je potrebno spraviti v normalne okvirje«

Poročilo, ki obsega 400 strani, sloni na 6000 znanstvenih študijah o podnebju in med drugim pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb.
Fotografija: AFP
Odpri galerijo
AFP

Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je v Južni Koreji potrdil in objavil posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. V njem opozarjajo pred drastičnimi posledicami, če ta cilj ne bo dosežen, v odzivih pa je slišati pozive k hitremu in učinkovitemu ukrepanju.

Poročilo, ki obsega 400 strani, sloni na 6000 znanstvenih študijah o podnebju in med drugim pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.


Več o poročilu, preberite TUKAJ


Po besedah predstavnice Greenpeacea v Sloveniji Katje Huš poročilo prinaša resnične podatke, zato nas lahko skrbi. Vemo, kaj je treba narediti, prav tako imamo za to na voljo vso znanje in tehnologije, je ocenila. V Društvo za sonaraven razvoj Focus pa pravijo, da poročilo IPCC predstavlja najbolj celovito in verodostojno oceno posledic globalnega segrevanja.

Andrej Gnezda iz Umanotere je medtem poudaril, da so tehnologije za omejitev segrevanja ozračja že na voljo. »Neumno bi bilo čakati z njihovo široko uporabo, saj bi s tem drveli v zanesljivo predvidljivo katastrofo. Za ohranitev varnega podnebja za ljudi, skupnosti in ekosisteme je odlašanje preveč tvegano,« je opozoril.

Dokument je pomemben za ves svet

Zoran Kus iz sektorja za okolje in podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor je v izjavi za medije poudaril, da pri problematiki podnebnih sprememb ne gre le za omejevanje izpustov, temveč to zahteva celovit prehod na trajnostni razvoj.

Kot je ocenil, je danes objavljeni dokument zelo pomemben. Prišel je ob pravem trenutku, »da ponovno vzbudi večjo motivacijo za pripravo dokončnih dokumentov, odločitev in ciljev za izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma,« je poudaril.

Kus je še pojasnil, da poročila ni mogoče neposredno aplicirati na Slovenijo. Spomnil pa je, da je tudi Slovenija začela pripravljati svojo dolgoročno podnebno strategijo, in sicer na osnovi enakih scenarijev kot Evropska komisija za pripravo evropske.

Objava poročila bo gotovo zaznamovala tudi torkovo zasedanje okoljskih ministrov v Luksemburgu. Dan pred zasedanjem se vrstijo svarila, da so tudi evropski podnebni cilji premalo ambiciozni. Jasna sporočila o krepitvi ambicij so nujna za vlagatelje, nujen pa je tudi dialog s poraženci zelene tranzicije, saj sicer tvegamo dodatno krepitev populizma, opozarjajo nevladne organizacije.

Viri pri avstrijskem predsedstvu so v ponedeljek v Bruslju pojasnili, da je vprašanje stopnje ambicije pri opredeljevanju stališč za Katovice, kjer bo decembra mednarodni podnebni vrh, še odprto. Vsi bodo imeli v mislih poročilo IPCC, ki bo vplivalo na razpravo, izpostavljajo. Pričakujejo težavno razpravo in dolgo zasedanje.

V Luksemburgu je tudi slovenski okoljski minister Jure Leben. Prek video posnetka, objavljenega na Twitterju, je sporočil, da prvi izsledki poročila kažejo, »da nam je planet že davno podelil rumeni karton.« »Rumeni karton za velike besede, ki jih nismo znali prevesti v dejanja. Za vse izgovore, ki smo jih skupaj iskali za nezadostno ukrepanje na področju pomembnih sprememb,« je dejal.

Varovanje okolja bo po njegovih besedah morala postati osrednja skrb vsakega posameznika. Napovedal je, da bo kot minister »vsak dan delal pogumne korake, da nam planet ne izreče zadnjega rdečega kartona.« »S tem okoljskim vrhom napovedujem začetek bolj drzne okoljske politike v Sloveniji,« je še dodal.

Več iz te teme:

Več iz rubrike