Podjetja bodo težko našla nove vire financiranja

Predstavnicam GZS, ZSSS, Združenje manager in AmCHam ter predstavniku OZS smo dali prostor za interpretacijo krizne situacije, za odziv na vladno ukrepanje in za predloge, kako »dan za tem«.

Nova predsednica Združenja Manager Medeja Lončar.
 
 
Katera država je pri reševanju in upravljanju krize za vas najboljši primer in zakaj?
 Težko je primerjati države med sabo, ker se soočajo z večjimi oz. manjšimi težavami zaradi koronavirusa, ker imajo drugačno strukturo gospodarstva itn. Bi se pa v Sloveniji lahko zgledovali po Avstriji in Nemčiji, predvsem glede zagotavljanja likvidnosti v gospodarstvu (Nemčija je npr. pripravila t. i. milijardni ščit s praktično neomejenimi ukrepi za zagotavljanje likvidnosti), pa tudi glede zagotavljanja prožnosti trga delovne sile.

V Nemčiji so npr. že jeseni, ko se je napovedovala recesija, pripravili ukrepe na področju fleksibilnosti dela, ki so jih zdaj lahko zelo hitro sprejeli. Tam sta se npr. dve veliki podjetji Aldi in McDonald's dogovorili za izmenjavo delavcev.

Primer hitrega in odločnega ukrepanja sta tudi Danska in Južna Koreja, ta predvsem zaradi učinkovite uporabe digitalnih tehnologij.
 
 
Tri dobre in tri slabe poteze naše politike pri upravljanju krize za prihodnost kondicije našega gospodarstva?
 
Soočanje s trenutno epidemijo je nekaj novega za vse nas. V takšnih razmerah je odločno in hitro ukrepanje nujno potrebno za vzdrževanje osnovnih pogojev za življenja ljudi in za preživetje gospodarstva.
 
Zavedati se je treba, da je imela oz. še vedno ima vlada izjemno težko nalogo, saj je posle prevzemala v času, ko je bilo že treba sprejemati hitre ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Koalicija je prevzem funkcij opravila hitro in enotno.
 
Vlade se je hitro odzvala  tudi pri pripravi prvega protikoronskega zakonskega paketa. Po predaji poslov je hitro vzela vajeti v svoje roke in aktivirala krizno posvetovalno skupino pod vodstvom dr. Mateja Lahovnika, ki vključuje  tako stroko kot predstavnike gospodarstva  in je v izjemno kratkem času pripravila sveženj ukrepov.

Ob tem je vlada s prvim paketom zaščitila najranljivejše skupine in  podjetja, ki jih je kriza najbolj ohromila, kar je izjemno pomembno. Zdaj, v drugi fazi, si želimo več posluha za predloge gospodarstva.
 
Možnosti izboljšav pa so v naslednjih potezah:

• Vlada se mora poleg reševanja kratkoročnih kriznih ukrepov takoj usmeriti tudi v pripravo reševanja in podpori gospodarstva na srednji in dolgi rok,. ter upoštevati našo povezanost v mednarodne tokove
• Več sodelovanja in povezovanja. j, Potrebno je vso znanje, ki ga imamo in usmerjenost v prihodnost ,zato smo se tudi mi v gospodarstvu povezali v Gospodarski krog in vladi ponudili sodelovanje, nastaja veliko novih iniciativ za izboljšanje poslovanja slovenskih podjetij Želimo si, da bi bili bolj slišani.
• Ker je (bilo) veliko težav z nabavo zaščitne opreme ( ki je primanjkuje tako zdravstvu kor gospodarstvu), bi te lažje rešili z organiziranimi, koordiniranimi, centraliziranimi akcijami, ki bi jih vodila država, kot je npr. to storila Avstrija.

 
 
Kako naj se podjetja pripravijo v primeru, da bo kriza koronavirusa trajala dlje časa?
Razmere so še vedno popolnoma negotove. Veliko je odvisno od tega, kako dolgo bo trajala zdravstvena faza krize. Daljša bo, večje posledice bo imela. Okrevanje gospodarstva bi lahko trajalo eno leto, celo dve; v Nemčiji npr. svoje ukrepe načrtujejo na 2-letno obdobje.

Zato je pomembno, da se v podjetjih pripravimo, kolikor je le mogoče, in imamo več različnih scenarijev. Najprej smo aktivirali krizne štabe, ki se ukvarjajo z ukrepi za zagotovitev zdravja zaposlenih in njihov varnostjo. Drugi in tretji korak sta oblikovanje ekip, ki sta zadolženi za ohranjanje in pridobivanje poslov ter finančno odpornost. Pomembno je, da podjetja gradijo na zaupanju pri kupcih, strankah, da znova vzpostavijo nabavne verige, prilagodijo svoje vire poslovnim potrebam, se odzivajo na zahteve trga, da so pripravljena na različne scenarije.

Pri finančni odpornosti podjetij pa je treba zagotoviti likvidnost, disciplino pri stroških, revidirati finančne načrte in izvajati stresne teste na podlagi različnih scenarijev. Ob vsem tem je treba razmišljati tudi dolgoročno: kje so nove priložnosti, kako spremeniti poslovne procese, kako uporabljati nove načine, oblike dela.
 
Kakšne ukrepe naj podjetja sprejmejo, da lahko vsak deloma ublažijo negativne posledice, ki jih kriza koronavirusa povzroča v njihovem poslovanju?
 V podjetjih trenutno gasimo požare, zagotavljamo varne pogoje dela in skrbimo za zdravje zaposlenih. Hkrati pa se, kot že rečeno, pripravljamo na različne scenarije. Delamo evalvacije na tedenski in mesečni ravni, trende in napovedi ter vse, kar sem že naštela. Skrbimo za likvidnost podjetij, pripravljamo nove finančne načrte, klestimo stroške, se prilagajamo razmeram na trgu.
Implementiramo tudi ukrepe, ki jih je sprejela država in računamo na dodatne v naslednjih fazah gospodarske krize, ki je pred nami.
 
 Kje in kako naj podjetja iščejo nove vire financiranja za premostitev trenutne krize?
 Podjetja sama bodo težko našla nove vire financiranja, zato bo potrebna pomoč države. Zato je ta drugi protikoronski zakonski paket tako pomemben - predvsem bo treba zagotoviti več milijard za nova posojila in odkupe terjatev. Samo tako bomo lahko rešili trenutno največjo težavo – vse večjo nelikvidnost podjetij. 
 
Kako kriza koronavirusa prizadeva gospodarstvo na globalni ravni in kako se slednje zrcali v slovenskem gospodarstvu?
 Kriza je različno prizadela države, dele sveta, panoge. Povsod se ustavljajo in zapirajo proizvodnje, prihaja do prekinitev dobavnih verig, v avtomobilski industriji imajo še dodatne težave z ustavljeno prodajo. Vse to povzroča težave tudi pri nas, saj smo tudi mi del globalnih verig, posebej v avtomobilski industriji, kjer je Slovenija zelo prisotna. Delovanje podjetij še bolj ogrožajo zapiranje mej, otežena logistika, protekcionistični ukrepi držav, prekinitev potovanj. Pozitivno pa je to, da se Kitajska že gospodarsko prebuja, kar daje upanje in tudi poslovne priložnosti . 
 
Zakaj bi lahko bila ta kriza tudi priložnost? Za koga?
 Tudi ta kriza že kaže prve 'zmagovalce' – to so predvsem fleksibilna tehnološka podjetja, podjetja z visoko stopnjo digitalizacije , krepi se spletna prodaja, zdravstvena in farmacevtska branža ... Ob tem nas bo kriza spodbudila k še hitrejši digitalizaciji, delu na daljavo, k drugačnim načinom izobraževanja, novim oblikam dela.

Hkrati kriza ponuja tudi priložnost za razmislek. Slovenija mora jasno opredeliti svoje strateške usmeritve v smeri trajnosti, krožnega gospodarstva in samooskrbe. Agilno se bo potrebno prilagajati in iskati nove poslovne modele in procesi, nove dobavne verige in hitro postaviti nov vrednostni sistem. Po končani epidemiji ne bo več tako, kot je bilo. Če se želimo čimprej postaviti na noge, bomo morali zasnovati naše nadaljnje korake v treh glavnih stebrih: v človeškem kapitalu, upravljanju ljudi, vseživljenjskem učenju, spremembah v potrebah in zadolžitvah, novih kompetencah zaposlenih, v novih poslovnih modelih, novih načinih dela, digitalizacije, novih tehnologijah, spremembah v poslovnih procesih, trajnostnih vidikih poslovanja za skupnost in okolje, v novih strateških dejavnosti  in spremenjenih pogojih v obstoječih sektorjih ...