Pod drobnogled komisije za preiskovanje sumov pranja denarja dogajanje v Novi KBM

Komisija DZ, ki preiskuje sume pranja denarja, se bo po preiskavi primera iz NLB osredotočila na dogajanje v Novi KBM. V njenih poslovalnicah v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici naj bi sumljive transakcij opravljali italijanski državljani.
Fotografija: Tadej Regent
Odpri galerijo
Tadej Regent

Komisija je bila sprva ustanovljena, da bi preiskala politično odgovornost pri sumih pranja denarja z iranskimi posli v NLB v letih 2009 in 2010, nato pa je DZ razširil njeno pristojnost še na preiskavo sumov pranja denarja v Novi KBM. Italijanski časnik Il Sole 24 ore je namreč konec lanskega septembra objavil, da naj bi Novo KBM uporabili za pranje denarja iz nezakonitih poslov.

V preiskavi plačilnega prometa s tujino oz. plačil prek Nove KBM od začetka leta 2008 do 21. aprila 2016 bodo člani komisije, ki ji predseduje Jani Möderndorfer (SMC), tako danes zaslišali nekdanja prva moža banke Aleša Hauca, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, in Roberta Senico, ki je položaj prevzel za njim, danes pa je podpredsednik uprave Nove KBM.

Zaslišali bodo še nekdanje pooblaščence za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v banki: Vesno Rožanc, ki so jo pod Haučevim vodstvom s tega položaja razrešili maja 2014, Karmen Rus, ki jo je na tem mestu nasledila za približno pol leta, ter Primoža Britovška, ki je za njo prevzel to področje, prej pa je bil izvršni direktor za korporativno upravljanje v banki.

Na to temo je pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje odgovornost za sanacijo bank leta 2013, Hauc že pričal. Dejal je, da je bilo stanje na tem področju resda slabo, a da niso ničesar prikrivali. Po njegovih besedah so od Rožančeve zahtevali poročilo, a nanj namesto treh mesecev čakali pol leta. Nato so to službo oblikovali na novo in zaposlili novo osebo, a v tem času sem že odštel iz banke, je povedal.

Rožančeva je konec septembra za spletni portal Siol povedala, da v banki niso hoteli poslušati njenih opozoril in brati njenih poročil. Dejala je, da je vodstvo opozarjala na visoke dvige gotovine, njen predlog, da bi morali od strank zahtevati izjavo o izvoru sredstev, pa da je uprava zavrnila. Italijani so začeli odpirati račune, ker so imeli doma imeli strožje predpise, nato so dnevno dvigovali tudi po več sto tisoč evrov, je povedala za portal.

Več iz te teme:

Več iz rubrike