Plastika v Pacifiku se ne da

Plastika s Pacifika se ujame v sistem, a ga precej hitro tudi zapusti. Zdaj skušajo v nizozemski neprofitni organizaciji The Ocean Cleanup ugotoviti, zakaj se to dogaja in poiskati rešitve.

Eden od razlogov bi lahko bil ta, da se sistem premika prepočasi oziroma, da se plastični delci premikajo hitreje od sistema. Za ustrezno delovanje bi moralo biti ravno obratno.Drugi razlog bi lahko bila sila vetra, ki povzroča nihanje. To bi lahko upočasnjevalo sistem na obeh koncih dveh 600 metrov dolgih plastičnih cevi, ki sta postavljeni v obliki črke U. Možno je tudi, da to nihanje ustvarja rahlo valovanje, ki bi lahko tudi odnašalo plastiko.

V preteklih testiranjih tega niso predvideli, zato rešitve še nimajo. Odločili so se, da bodo hitrost sistema povečali tako, da bodo razpon postavitve razširili za med 60 in 70 metrov. S tem se bo povečala površina, ki je izpostavljena vetru in valovom, ki poganjata sistem. Z razširitvijo pa se bo zmanjšal tudi upor, ki ga povzročata konca obeh cevi, saj ne bosta več naravnost v smeri gibanja sistema.

Razpon bodo razširili v več korakih, dokler ne bodo dosegli želenega učinka. A bodo morali biti pazljivi, da ga ne bodo razširili preveč, saj bo to lahko negativno vplivalo na zmožnost sistema pri hitrem obračanju, ko veter spremeni smer.

Nad 80.000 ton plastike

Ladja s tem sistemom je iz pristanišča v San Franciscu odplula v začetku septembra, pri čemer so jo najprej testirali na območju približno 350 navtičnih milj zahodno od ameriške obale. Nato se je odpravila proti plavajočemu otoku plastičnih odpadkov, imenovanem tudi velika pacifiška zaplata odpadkov, ki je približno 1300 navtičnih milj zahodno od obale. Tam so sistem uspešno namestili sredi oktobra.

Otok odpadkov se razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje. Znanstveniki so ugotovili, da je v oceanskem smetišču več kot 1800 milijard kosov plastike, ki ogrožajo življenje v morju.